Reformite vo Ministerstvoto za odbrana i vo Armijata na Republika Makedonija za izmeni na Zakonot za odbrana, {to bea najaveni kako klu~ni vo ispolnuvaweto na standadrite na NATO, na po~etokot na ovaa godina i prakti~no se implementiraa. Imeno, Sobranieto na Republika Makedonija, na 23 januari, gi izglasa izmenite na Zakonot za odbrana. Za izmenite glasaa site relevantni politi~ki subjekti vo Sobranieto, {to ja potvrdi principielnata opredelba za reformi vo sferata na odbranata na patot kon ~lenstvoto vo NATO.

Spored noviot Zakon, regrutite upateni na slu`ewe na voen rok vo Armijata na Republika Makedonija, so ili bez oru`je, odnosno slu`ewe vo civilna slu`ba, od januari godinava, }e slu`at {est, odnosno deset meseci. Vojnicite na koi im e prekinato slu`eweto na voeniot rok, a koi do denot na vleguvawe vo sila na ovoj Zakon otslu`ile pet ili pove}e meseci voen rok, se preveduvaat vo rezervniot sostav na Armijata. Vojnicite, pak, na koi im e prekinato otslu`uvaweto na voeniot rok, a koi do denot na vleguvawe vo sila na ovoj Zakon otslu`ile pomalku od pet meseci voen rok, se upatuvaat na dootslu`uvawe na preostanatiot del od voeniot rok do {est, odnosno deset meseci.

Spored izmenite na Zakonot, vojnicite koi se samoodale~ile od edinicite na Armijata, a koi do denot na vleguvawe vo sila na Zakonot otslu`ile {est ili pove}e meseci voen rok, se preveduvaat vo rezervniot sostav, dodeka vojnicite koi se samoodale~ile od edinicite na ARM, a otslu`ile pomalku od {est meseci voen rok, se upatuvaat na dootslu`uvawe na preostanatiot del od voeniot rok do {est, odnosno deset meseci.

Izmenite vo Zakonot za odbrana pozitivno vlijaeja na odyivot na vojnicite za otslu`uvawe na voeniot rok. Taka, vo januarskata partija na vojnici se otpovikale okolu 73 procenti, {to e za skoro pedeset procenti pove}e od odyivot na vojnicite vo istata partija minatata godina. Isto taka, podednakvo e zgolemen interesot za otslu`uvawe na voeniot rok i kaj pripadnicite na makedonskata nacionalnost i kaj pripadnicite na etni~kite zaednici vo Republika Makedonija. Kolku za ilustracija, vo poslednata, januarska partija, brojot na etni~kite Albanci koi se otpovikale e za 2 procenti pove}e od onie koi do{le na otslu`uvawe na voeniot rok vo oktomvriskata partija na vojnici. Isto taka, zgolemen e interesot i kaj pripadnicite na ostanatite nacionalnosti za ispolnuvawe na gra|anskata dol`nost.

Zna~ajno e {to namaluvaweto na voeniot rok ne se odrazuva na stepenot na borbenata gotovnost. Naprotiv, so zgolemuvaweto na brojot na profesionalnite vojnici vo ARM, so osovremenuvaweto na procesot na obukata i so opremuvaweto so sovremeni borbeni i neborbeni sredstva, kompatibilni so standardite na NATO, }e se pridonese za natamo{no jaknewe na borbenata gotovnost na sostavite na Armijata na Republika Makedonija.

Istovremeno, Zakonot naide na pozitiven priem ne samo kaj voenite obvrznici, tuku i kaj me|unarodnite pretstavnici. Taka, na primer, oficijalnite pretstavnici na NATO pozitivno se izrazija za naporite {to gi vlo`uva Ministerstvoto za odbrana, pokraj ostanatoto i na poleto na reformite vo delot na profesionalizacijata, {to rezultira{e so donesuvaweto na izmenite na Zakonot za odbrana i so namaluvaweto na otslu`uvaweto na voeniot rok.

Iskustvata {to vo idnina }e se dobijat so primenata na odredbite od Zakonot, }e bidat patokaz za namaluvaweto na voeniot rok, {to pozitivno }e se odrazi vrz zgolemuvaweto na interesot i motiviranosta kaj mladata populacija za ispolnuvawe na svoite ustavni obvrski i dol`nosti.

Godini nanazad, tradicija e na prviot den od Novata godina pretsedatelot na Republikata i Vrhoven komandant na Armijata da poseti edna od karaulite na ARM i na pripadnicite na ARM da im ja ~estita Novata godina. Taka be{e i ova prvojanuarsko utro, koga vojnicite na karaulata "Zvegor", na isto~nata granica na Republika Makedonija, zabrzano se podgotvuvaa da go pre~ekaat svojot Komandant.

Koga se upativme kon Karaulata so cel da ja odbele`ime posetata, vremeto be{e obla~no i tmurno, no bez sneg, {to e nevoobi~aeno za ovoj period od godinata. No, koga pristignavme, snegot samo {to po~na da pa|a i prvata sne`na pokrivka nabrzo be{e vidliva. Vremeto kako da saka{e da ne predupredi deka zimata e pred nas.

Karaulata "Zvegor" se nao|a na samoto podno`je na Vlaina Planina, na 10 km oddale~enost od gradot Del~evo. Na Karaulata razdvi`enost. Se sproveduvaat poslednite podgotovki za pre~ekot. Komandirot na Karaulata gi izve`buva vojnicite vo strojot za pre~ek. Tuka go zateknavme i komandantot na Grani~nata brigada na ARM, brigadniot general \or|i Bojaxiev, koj gi koordinira{e site aktivnosti. Ni{to ne smee da se ostavi na slu~ajot. Se mora da bide vo najdobar red, kako i {to dolikuva na edna edinica na ARM. Nabrzo pristigna i na~alnikot na General{tabot, general-potpolkovnik Metodi Stamboliski, koj izrazi zadovolstvo od zateknatata sostojba na karaulata i od podgotvenosta na edinicata.

"Gospodine pretsedatel, sostojbata na Karaulata e redovna", raportira{e komandirot na Karaulata, vodnikot prva klasa Darko Kostadinov. Posle otpozdravuvaweto, pretsedatelot prijde kon strojot i se rakuva{e so site stare{ini i vojnici, ~estitaj}i im ja Novata 2003 godina kako i bo`i}nite praznici. Pozdravot i stisokot na dlankata na Vrhovniot komandant, trajno }e ostanat vo se}avawata na mladite vojnici: Mitko Markovski, Daniel Dimitrov, Sejdijan Ru{enov i Dalibor Gigi}.

Na Karaulata, komandantot na Grani~niot bataljon, majorot Nikola Kletnikov, go zapozna Vrhovniot komandant so sostojbata na isto~nata granica na Republika Makedonija, so momentalnata bezbednosna situacija, so realizacijata na planot za obezbeduvawe na granicata i so sekojdnevnite problemi so koi se soo~uva edinicata.

Karakteriziraj}i ja isto~nata granica na Republika Makedonija kako najbezbedna, pretsedatelot dade ocena i za sevkupnata bezbednosna situacija vo dr`avata, ocenuvaj}i ja kako pozitivna, so tendencija na podobruvawe, i deka bezbednosnite organi }e napravat se, istata da bide podobrena i vo regionite pogodeni od minatogodi{niot konflikt koj e ostaven daleku zad nas.

Vo me|uvreme, organite za obezbeduvawe na granicata redovno si ja izvr{uvaa zada~ata. Pri krajot na na{ata poseta, na zada~a be{e upatena i patrola vo sostav: desetar Dragan~o Jovanov-voda~ na patrolata, desetar Goran~o Nikoski-prv pridru`nik i vojnikot Dejan Efremov-vtor pridru`nik, so zada~a da patroliraat dol` granicata, da spre~at ilegalni preminuvawa i so nabquduvawe da izvestuvaat za eventualnite promeni.

Ona {to sekako najmnogu gi izraduva pripadnicite na Karaulata "Zvegor", be{e novogodi{niot podarok od pretsedatelot. Muzi~kiot sistem i televizorot {to kako podarokot za Novata 2003 godina pretsedatelot Trajkovski im gi vra~i pred negovoto zaminuvawe, ve}e go najdoa svoeto postojano mesto na Karaulata. Kako {to ni izjavija desetarot Dragan~o Jovanov i vojnikot Sa{o Mladenov, zaedni~kiot ru~ek so Vrhovniot komandant za niv be{e golema ~est, no i zadovolstvo {to }e go pametat ve~no.

Vo ramkite na svoite aktivnosti, pretsedatelot Trajkovski, vo pridru`ba na na~alnikot na G[ na ARM general-potpolkovnik Metodi Stamboliski i na komandantot na Grani~nata brigada, brigadniot general \or|i Bojaxiev, neodamna gi posetija i karaulite "Spas" na makedonsko-albanskata granica i "Markova Noga" na makedonsko-gr~kata granica. Vo "Stewe", na Vrhovniot komandant mu be{e pretstavena i novata vojni~ka uniforma na Grani~nata ezerska edinica na ARM.

Vo izminatiot mesec, Republika Makedonija ja zafatija lo{i vremenski uslovi prosledeni so obilni vrne`i od do`d i od sneg, {to zna~itelno ja vlo{i hidrometeorolo{kata sostojba vo zemjata. Nivoto na vodata vo koritata na rekite Vardar, Treska, Lepenec, Crna Reka, Kumanovka, Lipkovka, Kajnarka, Bregalnica i mnogu drugi be{e nad normalnoto. Na oddeleni mesta dojde i do izlevawe na vodata od koritata, pritoa zagrozuvajki gi `ivotite i materijalnite dobra na `itelite po te~enijata na rekite. Najkriti~na, sepak, be{e sostojbata vo reonot na seloto Ogwanci, Skopsko, kade izlevaweto na rekata Vardar poplavi pove}e ku}i i okolu 80 hektari obrabotliva povr{ina zaseana so `itarici.

I ovojpat, kako i mnogupati dosega koga na narodot mu bilo najte{ko, po pravilo prvi vo pomo{ priteknuvale pripadnicite na Armijata. Taka be{e i ovojpat. Vo sorabotka so pretstavnicite od mesnata zaednica i mesnoto naselenie, pripadnicite na Armijata od sostavot na in`eneriskite edinici anga`ira odreden broj vojnici i in`eneriski ma{ini za popravka na del od nasipot na levata strana na rekata Vardar, so {to aktivno se vklu~i vo otstranuvaweto na posledicite od poplavite.

Ni malku ne be{e podobra sostojbata vo Kumanovsko, kade izleanite reki Kumanovka, Lipkovka i Kjanarka poplavija 572 semejstva so okolu 3000 lica. Golem del od niv se smestija vo privremeni prestojuvali{ta, kade poradi lo{ite higienski uslovi koi vladeeja vo objektite, mo`e{e da dojde i do pojava na razni zarazni bolesti. So odluka na Vladata na Republika Makedonija, povtorno prvi na pomo{ priteknaa Ministerstvoto za odbrana i Armijata, obezbeduvaj}i humanitarna pomo{ vo prehranbeni artikli i intendantski sredstva, koi za ovoj period na godinata bea dobredojdeni za zagrozenite semejstva. Vkupnata pomo{ {to be{e dodelena na najzagrozenite vo op{tinata Kumanovo iznesuva{e ~etiri milioni denari i se sostoe{e od 1000 }ebiwa, 400 vre}i za spiewe, 200 podmetnuva~i, 60 kreveti, 1000 kilogrami gula{, 1000 kilogrami riba vo konzervi, 40 kilogrami med, 18 kilogrami marmalad, 900 litri mleko, 80 kilogrami topeno sirewe i 80 kilogrami margarin.

Humanitarnite katastrofi kako prirodni fenomeni otsekoga{ gi imalo i }e gi ima. Fakt e deka Armijata e taa koja prva priteknuva vo pomo{ vo site fazi na ovie prirodni fenomeni, anga`iraj}i gi svoite sili i sredstva da gi predvidi ovie pojavi ili da gi ubla`i posledicite od istite. So cel da se koordinira civilno-voenata sorabotka i operaciite koi gi sproveduva Armijata so lokalnite vlasti i drugite organizacii aktivno vklu~eni vo procesot, Armijata na Republika Makedonija so novata struktura na silite vo komandite na edinicite i vo General{tabot na Armijata vgradi {tabni elementi za civilno-voena sorabotka. Osnovna zada~a na ovie elementi e da ja procenuvaat sostojbata na terenot, da gi odreduvaat potrebite za sorabotka i da vospostavuvaat, razvivaat i odr`uvaat odnosi so civilnite vlasti, vladinite i nevladinite organizacii i civilnoto naselenie. So ova se ostvaruva podobra koordinacija na site subjekti vklu~eni vo aktivnostite na lokalno nivo, so {to }e mo`e planski i organizirano da se dejstvuva vo slu~aj na nadminuvawe na problemite so koi se sre}avaat.

Anga`iraweto ne samo vo humanitarni operacii, tuku i aktivnoto u~estvo vo proekti na izgradba na pati{ta, vodovodi, elektrifikacija na nasleni mesta i drugo, ja potvrduvaat vekovnata splotenost na armijata so mesnoto naselenie na ovie prostori. Proektite vo ramkite na civilno-voenata sorabotka gi ima na pretek, a, sekako deka najzna~ajni, kade {to vo naredniot period }e bidat vklu~eni i edinicite na ARM, se izgradbata na lokalniot vodovod vo s.Pe{irovo-Sveti Nikole, izgradbata na lokalniot pat Ku~evi{te-Ku~evi{ka Bara, kako i elektrifikacijata na seloto Belanovce-Kumanovsko.

Na ovoj na~in, Armijata ja unapreduva doverbata {to otsekoga{ postoela kaj mesnoto naselenie, so {to ja potvrduva nejzinata zalo`ba za armija od narodot, kon narodot i za narodot.

Na po~etokot od ovaa godina, Ministerstvoto za odbrana najavi re{itelni reformi vo makedonskata odbrana, koi zabrzano }e se odvivaat so poddr{ka na NATO, od kade{to doa|aat ohrabruva~ki signali vo najavenoto da se istrae. Namerite i planovite bea staveni na masa, i istite bea celosno podr`ani od strana na generalniot sekretar na NATO, od negovite sorabotnici i pred se od ambasadorite na zemjite-~lenki na Alijansata.

Ministerot za odbrana d-r Vlado Bu~kovski, minatiot mesec vo Brisel ostvari sredba so generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson. Vo razgovorite, od strana na Robertson be{e istaknato prodol`uvawe na politikata na otvoreni vrati za priem na novi ~lenki vo NATO, iska`uvaj}i ja podgotvenosta na Alijansata da i pomogne na Republika Makedonija vo reformite na odbranata. Ohrabruvaj}i go Ministerstvoto za odbrana da istrae vo re{enosta za sproveduvawe na zabrzani reformi vo odbranata, generalniot sekretar na NATO go pozdravi namaluvaweto na voeniot rok vo ARM, ocenuvaj}i go kako zna~aen napredok vo reformite. Pritoa, pozitivno be{e ocenet pridonesot koj go dava resornoto Ministerstvo vo doslednoto sproveduvawe na politikata na Vladata na Republika Makedonija, za celosna implementacija na Ramkovniot dogovor preku priem na voen personal vo ARM od pripadnicite na etni~kite zaednici.

Na generalniot sekretar na NATO mu be{e predaden elaborat vo koj se izneseni potrebite za poddr{ka od NATO vo trasformacijata na makedonskata odbrana, na koi }e se odgovori vo ramkite na idnoto sovetodavno prisustvo na Alijansata vo Republika Makedonija. Ministerot za odbrana ja iska`a cvrstata re{enost da se zabrzaat reformite vo odbranata. Pritoa, zaedni~ki so NATO }e se sproveduvaat prioritetite vo reformite, me|u koi se: podobruvawe na interoperativnosta na ARM so NATO, usvojuvawe na sistem za pove}egodi{no planirawe i buxetirawe, razvoj na sistem za personalen menaxment baziran vrz odbranbena personalna strategija, zasiluvawe na borbenata gotovnost i operativnata efikasnost na ARM, razvoj na koncepti i planovi za regionalni ve`bi koi }e gi vklu~at partnerite od Mirovnata brigada na Jugogoisto~na Evropa i armiite na Albanija i na Hrvatska.

-Aktivnostite na Vladata protiv korupcijata se dobri i borbata protiv kriminalot i korupcijata treba da prodol`i, istakna generalniot sekretar na Severnoatlanskata alijansa, razgovaraj}i za politi~kata sostojba vo zemjata. Na sostanokot zaedni~ki be{e konstatirano deka bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija e stabilna.

Delegacijata na Ministerstvoto za odbrana ostvari razgovori i so Gunter Altengurg, pomo{nik na generalniot sekretar na NATO za politi~ki pra{awa. Severnoatlanskata alijansa pozitivno go ocenuva progresot {to na{ata zemja go pravi po izborite. Novata Vlada ima konstruktiven pristap koj pridonesuva kon zabrzuvawe na podgotovkite na Republika Makedonija za ~lenstvo vo NATO, istakna pomo{nik-generalniot sekretar na NATO. Po izmenite vo Zakonot za odbrana, }e se pristapi kon razmena na iskustva i na sredbi na ekspertski timovi na NATO za edno od klu~nite pra{awa vo reformite na odbranata - redukcijata na voeniot i na civilniot personal vo MO i vo ARM, so cel da se izgotvat realni proekti so obezbeduvawe dopolnitelni finansiski sredstva od me|unarodnite organizacii. Na sredbata e dogovoreno vo Republika Makedonija da dopatuva ekspertski tim, so cel da se otpo~nat razgovori vo koi }e se razmenat iskustva za planovite za redukcija na personalot i osloboduvawe od nesu{tinskite objekti na ARM preku posebni proekti.

"Pokanata za priem vo NATO na novite sedum dr`avi ne pottiknuva da istraeme vo namerata za zabrzuvawe na reformite vo makedonskata odbrana i preku implementacijata na standardite na NATO vo ARM da ja potvrdime evroatlantskata opredelba na novata Vlada", re~e, me|u drugoto, vo razgovorite ministerot za odbrana d-r Vlado Bu~kovski.

Vo sedi{teto na NATO, ministerot za odbrana razgovara{e i so {efot na Voeniot komitet na NATO, general Harold Kujot. Na sredbata bea spodeleni mislewa za tekot na prestruktuiraweto vo makedonskata odbrana. Razgleduvaj}i gi prioritetite vo reformata na makedonskata odbrana. Pretsedava~ot na Voeniot komitet na NATO, general Harold Kujot, iska`a podgotvenost da i se pomogne na Republika Makedonija vo iznao|aweto efikasen model za izvr{uvawe na potrebnata redukcija na personalot vo ARM i vo Ministerstvoto za odbrana, kako i modernizirawe na opremata i vooru`uvaweto na ARM.

Za nadminuvaweto na voenata kriza vo Republika Makedonija, blagodarnost do NATO iska`a ministerot za odbrana d-r Vlado Bu~kovski koj go potencira{e zna~ajniot pridones na Alijansata kon stabiliziraweto na sostojbata vo zemjata.

Za vreme na prestoj vo Brisel, makedonskata delegacija ima{e razgovori i so Robert Seri, direktor za operacii na Balkanot vo NATO. Na sredbata se govore{e za idnoto sovetodavno prisustvo na NATO vo Republika Makedonija, kako i za odr`uvaweto na pretstojnata Regionalna konferencija za bezbednost na granicite na Jugoisto~na Evropa. Republika Makedonija ja iska`a svojata podgotvenost da bide doma}in na Regionalnata konferencija za bezbednost na granicite na Jugoisto~na Evropa. Ministerot za odbrana na Republika Makedonija d-r Vlado Bu~kovski i Robert Seri, direktor za operacii za Balkanot vo NATO, istaknaa deka na ovaa konferencija, nitu vo eden moment nema da se govori za odbele`uvaweto i demarkacijata na granicite, tuku celta na ovaa konferencija }e bide podobruvawe na kontrolata na granicite za spre~uvawe na {vercot so droga, so oru`je i so lu|e preku zgolemuvawe na stepenot na koordinacija me|u nadle`nite institucii i preku sorabotkata me|u sosednite zemji.

Pokraj aktivnostite na ministerot, na krajot od mesecot vo sedi{teto na NATO vo Brisel, be{e odr`an sostanok na Visokiot politi~ki komitet na NATO i na delegacija na na{ata zemja predvodena od dr`avniot sekretar na Ministerstvoto za odbrana Qubomir Popovski i ambasadorot vo MNR Tihomir Ilievski. Na sostanokot be{e diskutirano za Godi{nata nacionalna programa za ~lenstvo za 2003 godina. Tie, vo svoite obra}awa gi prezentiraa aktivnostite vo implementacijata na Akcioniot plan za ~lenstvo vo NATO, so akcent na reformskite procesi. Od strana na amabasadorite be{e konstatiran napredok vo reformite, istaknuvaj}i podgotvenost da go poddr`at procesot na reformi.

Na 24 i na 25 januari 2003 godina , vo prostoriite na hotelot "Holidej In" vo Skopje se odr`a konferencija na tema: "Vojskata i mediumite: gradewe doverba me|u vooru`enite sili i civilnoto op{testvo", vo organizacija na Centarot za demokratska kontrola na vooru`enite sili od @eneva.

Konferencijata ja otvori ministerot za odbrana d-r Vlado Bu~kovski, istaknuvaj}i go dobriot tajming vo koj istata se odr`uva, odnosno vo momentite koga makedonskata odbrana e vo faza na transformacija i na pribli`uvawe do sovremenite bezbednosni sistemi. Vo svoeto obra}awe na sobirot, ministerot Bu~kovski podvle~e deka za da mo`e da ja sprovede svojata vlast, narodot mora da bide vo mo`nost da pravi izbori zasnovani vrz dobra informiranost i vrz nezavisni proceni. Ova mo`e da se postigne samo ako gra|anite raspolagaat so verodostojni podatoci zasnovani na fakti. Tie toa go dobivaat od slobodniot pe~at.

Na dvata dena od Konferencija se diskutira{e za: relaciite pome|u vojskata i mediumite, reformite vo bezbednosniot sektor, odnosot na mediumite vo Republika Makedonija, javnata kontrola, gradeweto doverba, odnosite so javnosta vo sistemot za odbrana, standardite na mediumskoto rabotewe odnosno izvestuvawe i za ulogata na mediumite vo javnata kontrola na bezbednosnite sili, dali i koga informacijata mo`e da bide oru`je, a samite mediumi sredstvo za javna odgovornost.

Na Konferencijata, pokraj golem broj gosti i pretstavnici na mediumite, od Armijata na Republika Makedonija prisustvuvaa zamenikot na na~alnikot na G[ na ARM, general-majorot Zehedin Tu{i, brigadniot general Dragan Andrevski i portparolot na ARM, majorot Zoran Sekulovski. Svoi diskusii na odredeni temi imaa i {vajcarskiot ambasador vo Republika Makedonija, Stefan Nelson, portparolot na NATO Mark Lejti, Henri Bolton od OBSE, sovetnikot za nacionalna bezbednost na pretsedatelot Trajkovski, Stevo Pendarovski, kako i drugi pretstavnici od oblasta na odbranata i "sedmata sila".

Po zavr{uvaweto na dvodnevnata konferencija, portparolot na Ministerstvoto za odbrana Marjan \urovski, koj diskutira{e za odnosite so javnosta vo sistemot za odbrana na Republika Makedonija, izjavi deka ovaa konferencija se odr`a vo vistinsko vreme koga Makedonija se nao|a vo period na podgotovki za ~lenstvo vo NATO, no i vo period na transformacija na makedonskata odbrana, vo ~ii ramki se, sekako, i reformite na odnosite so javnosta.

Vo ramkite na bilateralnata sorabotka pome|u Armijata na Republika Makedonija i Armijata na Republika Turcija, od 27 januari do 31 januari 2003 godina, vo Centarot za obuka pri Voenata akademija "General Mihailo Apostolski" vo Skopje, se odr`a kurs na tema: "Borba protiv terorizmot i {vercot" na koj u~estvuvaa 49 stare{ini na ARM.

Na Kursot bea istaknati implikaciite na terorizmot, kako na nivo na dr`avata taka i vo svetski ramki, i na {vercot kako glaven izvor na finansirawe na terorizmot. Te`i{teto be{e staveno na sorabotkata na poleto na razmenata na informaciite, so cel poefikasno eliminirawe na terorizmot. Slu{atelite od Armijata na Republika Makedonija, kako {to be{e istaknato od strana na organizatorite, poka`aa visoko nivo na poznavawe na ovaa problematika, kako i visoka profesionalnost i stru~nost vo sovladuvaweto na celite na Kursot.

Predavawata na Kursot bea odr`ani od strana na stare{ini na turskata armija od "Centarot za obuka - Partnerstvo za Mir” od Ankara. Na stare{inite koi go zavr{ija Kursot im bea dodeleni sertifikati za uspe{no zavr{uvawe na Kursot.

Na ceremonijata po povod sve~enoto zavr{uvawe na Kursot, od General{tabot na Armijata na Republika Makedonija prisustvuva{e zamenikot na na~alnikot na G[ na ARM, general-major Zehedin Tu{i, a od strana na Republika Turcija, ambasadorot vo Republika Makedonija Mehmet Ta{er.

Po povod vra}aweto na stare{inite na ARM, kapetan Zoran Janev i poru~nik Marjan Nakov koi bea vo sostavot na me|unarodnite mirovni sili ISAF vo Kabul, Avganistan, neodamna, vo Domot na ARM vo Skopje se odr`a pres-konferencija.

Na pres-konferencijata portparolot na General{tabot na ARM, major Zoran Sekulovski, me|u drugoto, istakna deka iako u~estvoto na na{ata zemja vo me|unarodnata mirovna misija e simboli~no, Republika Makedonija poka`a deka mo`e i aktivno da pridonesuva za bezbednosta vo svetot, a ne samo da bide nejzin potro{uva~. Toj najavi deka naskoro se o~ekuva da se zgolemi na{eto u~estvo vo mirovnite misii so ispra}awe na u{te edno pe{adisko oddelenie, ovoj pat vo sostavot na germanskiot kontingent. "Republika Makedonija aktivno go prodol`uva u~estvoto so svoi pretstavnici vo mirovni misii i dava zna~aen pridones na poleto na borbata protiv terorizmot i za~uvuvaweto na svetskiot mir", istakna majorot Sekulovski.

Kapetanot Zoran Janev e pripadnik na Komandata na kopnenata vojska. Vo sostavot na turskiot bataljon vo me|unarodnata misija za bezbednosna poddr{ka vo Kabul, Avganistan, ja izvr{uva{e dol`nosta oficer za razuznavawe. Poru~nikot Marjan Nakov, koj e komandir na pitome~ki vod vo Pitome~kiot bataljon na Voenata akademija, vo misijata vo Kabul, vo sostavot na turskite namenski sili kako pomo{nik-oficer za operacii, be{e zadol`en za psiholo{kite operacii, za sledewe na kriminalnata statistika, za patrolite, kako i za brifinzite vo Multinacionalnata brigada i vo {tabot na ISAF-silite.

Pred poa|aweto vo Kabul, dvajcata stare{ini na ARM bea na desetdnevni podgotovki vo Ankara, kade {to zaedno so turskite sili se podgotvuvaa za mirovnata misija.

Nivnata misija trae{e od 16 avgust do 26 dekemvri 2002 godina. Pripadnicite na ARM svoite namenski zada~i gi izvr{uvaa so uspeh. So svojot profesionalen odnos uspeaja Armijata na Republika Makedonija i na{ata dr`ava da gi prezentiraat vo najdobro izdanie. Dvajcata mirovnici istaknaa deka steknale dragoceno iskustvo, koe ponatamu }e go prenesuvaat na povisokite kadri vo ARM, se so edna cel - site naredni misii {to ARM }e gi ispra}a i vo mirovna misija da bidat {to podobro podgotveni i {to podobro da ja pretstavat Republika Makedonija i nejzinata Armija pred svetskata javnost.

Deka poznavaweto na stranski jazici e neprocenlivo bogatstvo sobrano vo riznicata na ~ovekovite intelektualni i, se razbira, komunikativni vrednosti e odamna poznata vistina. Bogatstvo e da se poznava i da se vladee, da se ~ita, pi{uva i razgovara na koj bilo drug jazik osven maj~iniot. Koga stanuva zbor za jazicite koi zaradi svojata frekventnost, {iroka upotreblivost i bogatiot leksi~ki fond go ponele epitetot svetski, toga{ toa bogatstvo e u{te povredno i popolezno. Vpro~em, vo vreme koga i najodale~enite meridijani stanaa lesno i brzo pristapni za milioni pate{estvenici, a erata na procutot na informatikata dovede do elektronsko komunicirawe, nepoimlivo e da ne se vladee barem eden ili pove}e svetski jazici. Na primer, angliskiot, francuskiot, germanskiot...

Koga e vo pra{awe Armijata i odbranbeniot kompleks vo celina, toga{ pove}e od razbirlivo e zo{to na izu~uvaweto na stranskite jazici vo ARM i vo MO mu se pridava prioritetno zna~ewe.

Cvrstata opredelba i re{enosta da se dostignat standardite na zapadniot bezbednosen sistem - EU i NATO, kon {to Republika Makedonija i nejzinata Armija se stremat, ja nametna potrebata od postignuvawe kompatibilnost vo site segmenti na nejzinoto anga`irawe. Toa posebno se odnesuva za edinicite deklarirani vo mirovni operacii vo sostav na silite na ISAF i vo SEEBRIG, no i vo site drugi sostavi. Ednostavno, ne be{e mo`no da se sorabotuva so partnerskite zemji, da se raboti vo multinacionalnite {tabovi za poddr{ka na mirovni operacii, da se {koluva, da se u~estvuva na kursevi i na seminari vo stranstvo, da se sledat dostigawata vo sferata na voenata nau~na misla i praktika, bez solidnoto poznavawe na angliskiot, no i na drugite svetski jazici. Zapo~natiot reformski proces vo Armijata, pra{aweto na izu~uvaweto na jazicite u{te pove}e go isfrli na preden plan, nametnuvaj}i go kako primarna zada~a.

Centar za stranski jazici

Po~etocite na organiziranoto izu~uvawe stranski jazici, prvo na angliskiot, a potoa i na francuskiot i na germanskiot jazik, datira od fevruari 1997 godina. Toga{, vo prisposobenite za taa namena prostorii na Voenata akademija "Genaral Mihailo Apostolski" vo Skopje, prorabotea prvite u~ilnici - jazi~ni laboratorii.

Koga vo fevruari 2001 godina be{e formirana Komandata za obuka, ovaa isklu~itelno plemenita dejnost pomina vo nejzina nadle`nost. Be{e formiran Centar za stranski jazici, dodeka vo Voenata akademija prodol`i izu~uvaweto stranski jazici za pitomcite, postdiplomcite i za nekoi namenski grupi po francuski jazik.

Inicijativata za formiraweto na Centarot be{e na toga{niot komandant na Komandata za obuka, sega zamenik na na~alnikot na G[ na ARM general-majorot Sokol Mitrovski. Negova be{e i zalo`bata za masovno i kvalitetno izu~uvawe na stranskite jazici i vo drugite garnizoni na ARM.

Za hronologijata na aktivnostite {to se odvivaat preku Centarot, opremenosta, donaciite, perspektivite i viziite za natamo{niot razvoj, razgovaravme so prof. Sne`ana Menovska, koordinator na aktivnostite so stranskite menaxeri i majorot Qubo Vasilevi}, koordinator me|u Komandata za obuka i G[ na ARM.

Rezultatite na pokaz

Koga vo 2001 godina zapo~na da funkcionira Centarot za stranski jazici pri Komandata za obuka, planovite bea pove}e od ambiciozni. Be{e planirano so jazi~na obuka da bidat opfateni 762 slu{ateli, vo 62 nastavni grupi, od koi 26 za intenzivni kursevi, so vkupno 261 slu{atel i 36 nastavni grupi za neintenzivni kursevi so vkupno 501 slu{atel. Za taa cel bea anga`irani 35 nastavnici.

Za `al, nemilite nastani koi se slu~ija vo 2001 godina, koga stare{inite bea anga`irani vo odbrana na tatkovinata, pridonesoa na 30 mart istata godina da prekine nastavata na site kursevi da bide prekinata. So diploma za zavr{en stepen se zdobija samo 40 slu{ateli od intenzivniot kurs po angliski jazik spored amerikanskata programa vo garnizonite vo Skopje i vo Petrovec.

So podobruvaweto na sostojbata vo dr`avata, vo septemvri 2001 godina prodol`i funkcioniraweto na Centarot. Be{e realiziran kurs po angliski jazik spored britanskata programa so pet nastavni grupi vo garnizonite vo: Skopje, Bitola, Kumanovo i [tip. Vkupno, vo 2001 godina, intenzivnite kursevi gi zavr{ile 74 slu{ateli, od koi 45 oficeri, 20 podoficeri i 9 civilni lica. Istovremeno so prv stepen se zdobile 55 slu{ateli i so vtor stepen 19 slu{ateli. Vo Britanskiot sovet vo Skopje, vo fevruari 2002 godina, bea dodeleni diplomite na pripadnicite na MO i na ARM koi{to vo 2001 godina go zavr{ile britanskiot kurs po angliski jazik. Toga{, na prigodnata sve~enost bea prisutni i general-majorot Sokol Mitrovski, potpolkovnikot Majk Ris, voeno ata{e na Velika Britanija vo Makedonija, Endrju Hadel, direktor na Britanskiot sovet i Xoni Martin, proekt-menaxer po angliski jazik.

Kolku za soznanie, vo ramkite na Proektot za izu~uvawe na angliskiot jazik vo Republika Makedonija, koj zapo~na vo 2000 godina, kursevite {to gi organizira{e Britanskiot sovet, za dve godini gi zavr{ija 154 slu{ateli - pripadnici na MO i na ARM. Samo vo tekot na 2002 godina, vo dve sesii kursevite gi posetuvale 80 pripadnici na MO i na ARM od garnizonite vo Skopje, vo Kumanovo, vo [tip i vo Bitola.

Vo godinata 2002, Centarot za stranski jazici prodol`i so jazi~nata obuka preku trimese~ni intenzivni kursevi po angliski jazik. So uverenija za zavr{en prv stepen se zdobija 47, so vtor stepen 37 i so tret stepen 45 slu{ateli.

Na 13 dekemvri istata godina, vo prostoriite na Britanskiot sovet vo Skopje, be{e odr`ana sve~ena ceremonija na koja bea dodeleni diplomi na 35 slu{ateli. Na sve~enosta prisustvuva{e i ministerot za odbrana d-r Vlado Bu~kovski. Vo taa prigoda ministerot Bu~kovski ja izrazi blagodarnosta za poddr{kata na Proektot od strana na Ministerstvoto za odbrana na Velika Britanija, koja dojde kako izraz na na{ata politi~ka zalo`ba za sorabotka so na{ite partneri od evroatlantskite strukturi. Ministerot Bu~kovski izrazi nade` deka ovoj proekt i vo naredniot period }e ovozmo`i i drugi stare{ini na ARM i civilni lica, vraboteni vo MO, da se zdobijat so jazi~na obuka za uspe{no izvr{uvawe na zada~ite vo kontekst na na{eto pribli`uvawe i integrirawe vo evroatlantskite sistemi za kolektivna bezbednost.

Zapo~natite poluintenzivni {estmese~ni kursevi vo septemvri 2002 godina vo Petrovec, vo [tip, vo Strumica i vo Ki~evo, so okolu 210 slu{ateli prodol`ija i vo 2003 godina.

Na 22 januari godinava, vo Skopje zapo~na jazi~nata obuka na ~etiri nastavni grupi so okolu 50 slu{ateli - tri spored britanskata programa i edna spored amerikanskata. Neintenzivni kursevi so po dve nastavni grupi zapo~naa i vo Bitola i vo Prilep so 60 slu{ateli. Vkupno vo januarskiot ciklus se opfateni 320 slu{ateli.

Blagodarnost za pru`enata pomo{

Sogovornicite, prof Sne`ana Menovska i majorot Qubo Vasiqevi}, ne ja krieja blagodarnosta za dosega uka`anata pomo{ preku doniranite jazi~ni laboratorii, literatura i komplet nastavni pomagala, no i preku pomo{ta vo nastaven kadar od mati~nite zemji ili na onoj {to tie go anga`iraat.

Dosega Amerikancite imaat opremeno sedum jazi~ni laboratorii so kompletna literatura, so testovi i so drugi nastavni pomagala. Od Institutot za stranski jazici vo San Antonio - Teksas, doa|aat instruktori koi na tri meseci se zamenuvaat. Amerikanskiot tim e sostaven od tri lica - eden menaxer i dvajca profesori. Momentalno, profesor na amerikanskata programa e Xejmi Blaunt.

Britancite, vo 2002 godina opremija dve u~ilnici so biblioteka i nastavni pomagala. Nabrgu tie }e bidat doopremeni so kompjuteri. Za postojano koristewe }e funkcioniraat vo kasarnata "Ilinden" vo Skopje. Sli~ni u~ilnici }e se otvorat i vo Bitola, vo [tip i vo Kumanovo. Britancite imaat svoj menaxer, a anga`iraat na{i profesori. Koordinatori na Proektot za izu~uvawe na angliskiot jazik sega se Xoni Martin od Velika Britanija i Robert ^etam od SAD.

Jazi~ni laboratorii imaat donirano i Francija, Germanija i Turcija.

Spored sogovornicite, viziite na Centarot se da se iniciraat namenski kursevi po francuski, po germanski i po turski jazik za obuka na slu{ateli koi }e odat na doedukacija vo spomnatite zemji. Bidej}i vo Centarot jazi~nata edukacija se vr{i do odredeno nivo, postoi IMET-programa so koja se prodol`uva edukacijata vo zemjite so koi e vospostavena bilateralna sorabotka.

Spored prifatenite partnerski celi i Godi{nata nacionalna programa za podgotovki za ~lenstvo vo NATO, Centarot za stranski jazici pri Komandata za obuka, vo slednite dve godini treba da se osamostoi. Za toa treba soodvetno da se popolni so nastaven kadar i da se doopremi. Za kraj {to drugo osven da mu posakame uspeh na Centarot za stranski jazici vo negovata plemenita i isklu~itelno zna~ajna dejnost.

[totuku novogodi{nata i bo`i}nata euforija stivnuva{e, a od do`dovite {to kako retko koga vo ova vreme od godinata obilno iznavrnaa, vodotecite na pove}e re~ni tekovi narasnaa do enormni granici i se izleaja. Na udarot od vodenata stihija se najdoa pove}e ~ove~ki `iveali{ta, obrabotlivi povr{ini i drugi materijalni bogatstva {to ~ovekot makotrpno gi sozdal.

Vo no}ta na 9 januari, nadojdenite vodi na rekata Vardar se preleaja vo staroto korito i na tri mesta od o{teteniot nasip me|u Jurumleri i Taor, zapo~naa da navleguvaat vo seloto Ogwanci. Vo prviot bran bea poplaveni 14 ku}i i okolu 80 hektari obrabotliva povr{ina zaseana so `itarici. Zagrozeni bea 350 domovi so okolu 1.600 `iteli.

Ne e prvpat seloto da bide poplaveno. [efot na Mesniot krizen {tab na Civilnata za{tita na Ogwanci, op{tina Petrovec, Sreten Paunovi}, na dolgo i na {iroko evocira{e se}avawa za poplavata {to gi sna{la na Sveti Arhangel Mihail vo godinata 1979-ta. Toga{ bile poplaveni 35 ku}i i 120 hektari plodni oranici.

Vo sega{no vreme, Krizniot {tab so faks se obratil do pretsedatelot Boris Trajkovski i do General{tabot na ARM. @itelite na Ogwanci barale pomo{. I ja dobija.

Na 11 januari, vo 16,30 ~asot kaj rampata "Meris" do crkvata "Sv. Ilija", se pojavil li~no pretsedatelot na Republika Makedonija i vrhoven komandant na vooru`enite sili Boris Trajkovski, vo pridru`ba na na~alnikot na General{tabot na ARM general-potpolkovnikot Metodi Stamboliski i negovite sorabotnici. So pretstavnicite na lokalnata samouprava se razgovaralo za iznao|aweto trajno re{enie za problemot so izgradba na za{titen nasip od Lisi~e do Taor vo visina od ~etiri metri, za rekonstrukcija na patot Petrovec-Ogwanci i za dugi pra{awa. Prviot ~ekor bil da se napravi operativen plan za akcija i seloto da se za{titi od natamo{no izlevawe na rekata Vardar. Zada~ata i be{e doverena na In`eneriskata edinica na ARM od kasarnata "\or~e Petrov" vo Skopje.

Na vardarskite nasipi

Koga pretsedatelot si zaminal, na megdanot so vodenata stihija ostanal generalot Stamboliski so svoite sorabotnici. Istata ve~er se izvr{ilo izviduvawe na terenot, se formiralo rabotno telo i se izrabotil plan za dejstvo. Utredenta, vo 8,30 ~asot, pristignala i mehanizacijata - dozer, samonatovaruva~, kiper, vleka~, kopa~, vle~en voz i dvaesetina in`enerci so nea. Gi predvodel stare{inata na Edinicata, potpolkovnikot Dim~e Petrovski, kapetanot Dimitrie Najdovski i poru~nikot Il~o Zakovski.

No}ta, hidrometeorolo{kata sostojba se smeni. Obilnite do`dovi {to ja prezasitija po~vata, a vodotecite gi izleaja, se preto~ija vo sne`ni vrne`i. Temperaturata se simna pod desettiot stepen od Celziusovoto skalilo. Poplavenite selski dvorovi i dotoga{ kallivite ulici se zamrznaa. Prostorot od staroto korito na rekata Vardar nalikuva{e na zamrznato belo ezero od koe se podavaa vi{ni topoli i vrbjaci. Tuka, vo ovoj izyemnet selski pejsa`, gi zateknavme vodnikot Sa{o Nikoloski i profesionalnite vojnici Stole Xolevski - rakuva~ na dozer, \oko Pavkovski - rakuva~ na natovaruva~, Stojan Zlatkov - rakuva~ na kopa~, Davor Nasev - voza~ na vle~en voz, Igor Mitrevski - rakuva~ na samoistovaruva~. Tie, i desetina drugi in`enerci, ve}e gi bea zatvorile dvata probivi na nasipot i sega go dovr{uvaa tretiot. Okolu niv se bea nasobrale desetina `iteli na seloto Ogwanci.

"Vojskata prezede se vo svoi race. Da ne be{e taa se }e be{e poplaveno", ni re~e Todor @ivkovi}, duvaj}i vo izyemnetite race. Vodata go be{e poplavila dvorot na sin mu Ivica. "Vardar i drugi domovi }e poplave{e ako vojskata navreme ne pristigne{e", dodadoa Goran Davkovski i Vladimir Atanasovski.

In`eneriskata edinica na ARM izvr{i u{te edna humana zada~a, potvrduvaj}i ja splotenosta na Armijata so naselenieto i podgotvenosta da pritekne vo pomo{ koga toa e najpotrebno. Sega i sekoga{.