|
Voeniot muzej
Pominaa dva meseci od sve~enoto promovirawe na Voeniot muzej i ve}e se poka`a deka vo momentov toj e najatraktivnata institucija vo ramkite na Ministerstvoto za odbrana. Imaj}i gi predvid strategiskite opredelbi na dr`avata kon evropskite i kon NATO-integraciite i zna~eweto na Voeniot muzej kako institucija koja ja nadopolnuva kompatibilnosta na ARM za ~lenstvo vo NATO, ministerot za odbrana Lazar Elenovski, po priemot na funkcijata, me|u prvite institucii go poseti tokmu Voeniot muzej. Pritoa, vidno zadovolen, ministerot Elenovski istakna deka postoeweto na Voeniot muzej se nametnuva kako neophodnost, kako institucija koja ne samo {to }e go sobere staroto oru`je, tuku koja, preku nau~nite istra`uvawa, }e gi zbogati soznanijata ne samo za voenata ve{tina, tuku i za razvojot na oru`arstvoto, na rudarstvoto, za simbolite, za amblemite i za znamiwata i za uniformite vo Makedonija. Preku niv }e se steknat soznanija i za ekonomskiot razvoj, kako i za razvojot na tekstilnoto proizvodstvo, ~ii koreni, isto taka, se dlaboki i se povrzani so voenata istorija.
Sekoj posetitel na Voeniot muzej, ne samo {to }e go osoznae na{eto voeno minato, tuku }e stekne uvid i vo razvojot na ekonomijata, na kulturata, odnosno }e se stekne soznanie za makedonskiot nacionalen identitet. Zaradi seto toa, ministerot Elenovski istakna deka }e dade silna poddr{ka Voeniot muzej {to poskoro da go dobie svojot celosen kompleten izgled i {to pove}e da se afirmira vo na{ata javnost i vo svetot.
Otvoraweto na Voeniot muzej dobiva i silna me|unarodna poddr{ka. Voeniot muzej so posebno vnimanie go posetuvaat voenite ata{ea i drugite stranski pretstavnici i delegacii vo dr`avava. Preku nau~no objasnuvawe na stru~nite lica od Muzejot, potkrepeno so brojni artefakti, gostite od stranstvo objektivno se zapoznavaat so avtenti~nosta i so kontinuitetot na voenata istorija na Makedonija vo traewe od 28 veka, no i so nejziniot nacionalen identitet. Voenata istorija na Makedonija e isprepletena i so nastani i obele`ja od golemo zna~ewe za stranskite armii, osobeno za vode~kite NATO-armii. Posebno e zna~aen Makedonskiot front od 1915-1918 godina, za koj Voeniot muzej podgotvuva soodvetna zbirka. Vrz tie osnovi, na zaemno zadovolstvo, e zapo~nata bilateralna sorabotka so pove}e istoriski slu`bi na stranskite armii i so drugi me|unarodni institucii od oblasta na voenata istorija i muzeologija. Na{a cel e Slu`bata za voena istorija-Voen muzej da se razviva vo nasoka na sobirawe i izlo`uvawe pred javnosta na onie vrednosti {to ja stavaat na{ata voena istorija i dr`ava vo redot na najstarite vo Evropa i vo svetot. Slu`bata za voena istorija-Voen muzej raboti po primerot na soodvetnite institucii vo najrazvienite armii vo svetot i pretstavuva izvor na soznanijata za voenoto minato na makedonskata vojska. Istra`uvaweto na razvojot na voenite znakovi i simboli, na voenite znamiwa, na uniformite, na voenite praznici, na tradiciite i na drugite obele`ja na edinicite se samo del od aktivnostite {to gi prezema Slu`bata za voena istorija-Voen muzej.
Osnovaweto na Voeniot muzej predizvika silno vnimanie osobeno kaj mladata generacija. Za nepolni dva meseci imavme ~etiri organizirani grupni poseti na deca od gradinki, dve od osnovni u~ili{ta i dve od sredni u~ili{ta. Pokraj ovie, vo Voeniot muzej sekojdnevno doa|aat poedinci i grupi od razli~ni kraevi na dr`avava. Imavme poseta i od bugarskata nacionalna televizija, kako i od razni stranski delegacii. So ogled na toa deka Voeniot muzej se izgraduva i se razviva i deka site 12 zbirki, nadvore{niot del i Spomen-sobata na generalot Mihailo Apostolski, se u{te ne se otvoreni, veruvame deka negovata potpolna afirmacija doprva pretstoi. Ovaa institucija postapno }e se razvie vo nepresu{en izvor na soznanija za makedonskoto minato i za makedonskiot patriotizam. Zatoa, osobeno raduvaat za~estenite poseti na decata od pret{kolska i u~ili{na vozrast.
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Vo fokusot
Zamislete vakvo ne{to:
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Sogleduvawa
Pokraj pra{awata povrzani so vnatre{nata transformacija na Alijansata i operaciite koi taa gi izveduva, na Samitot vo Riga }e se rasprava i za idninata na ponatamo{noto pro{iruvawe i za vrskite koi NATO se obiduva da gi gradi so "treti zemji". Otkako Alijansata po~na da izveduva operacii na golema oddale~enost, se zgolemi potrebata za dijalog so zemji koi sakat da u~estvuvaaat vo operaciite. Od druga strana, pra{aweto za pro{iruvaweto na NATO, pred se, poradi pritisokot {to go vr{at zemjite od Jadranskata grupa, }e bide, isto taka, na dnevniot red na Samitot. Alijansa so globalni partneri Mnogu vreme od agendata vo Riga }e mu bide posveteno na pro{iruvaweto na partnerstvoto so zemji nadvor od tradicionalnata evroatlantska oblast, kako {to se zemjite od Bliskiot Istok i podaleku. Otkako NATO po~na da izveduva operacii nadvor od tradicionalnata evroatlantska oblast se javi potrebata za dijalog so drugi zainteresirani nacii. Zemjite, kako Avstralija, Japonija, Nov Zeland i Ju`na Koreja, pominuvaat niz ista intelektualna transformacija kako i NATO, sogleduvaj}i deka unapreduvaweto na bezbednosta mo`e da bide storeno samo so globalno involvirawe vo operacii od krizniot menaxment. Ovie, takanare~eni "kontakt-nacii" vklu~uvaat i drugi zemji, kako {to e Mongolija i nekolku latinskoamerikanski dr`avi, pred se, Argentina. Sekako deka najgolem predizvik za NATO pretstavuva involviraweto na Kina vo rabotite na Alijansata. Iako se u{te nema indikacii deka taa zemja saka da dade pridones vo operacii predvodeni od NATO ili da raboti na pra{awa od interoperativnosta kako {to toa, na primer, go pravi Japonija, sepak postoi intenziven dijalog. Taka, pretstavnici od NATO prisustvuvaat na sostanoci na [angajskata organizacija za sorabotka, koja gi vlu~uva Kina, Rusija i nekolku drugi zemji od Centralna Azija. Me|utoa, ostanuva u{te mnogu prostor koj{to mo`e da bide popolnet za da se ostvarat pobliski vrski so Kina kako zemja so najgolem ekonomski rast vo svetot i voena sila koja ima odlu~uva~ko vlijanie za bezbednosta na Dale~niot Istok. Vo sekoj slu~aj, ulogata na NATO kako centralno mesto za sostavuvawe na globalni koalicii }e se zgolemuva se pove}e i pove}e. Toa denes go gledame so primerot vo Avganistan. Tuka, pokraj sojuznicite, ramo do ramo so niv u~estvuvaat Nov Zeland, Avstralija i Japonija. Nov Zeland u~estvuva so sopstven Tim za rekonstrukcija na provincija (Provincial Reconstruction Team - PRT), dodeka Japonija e eden od najgolemite nevoeni donatori vo Avganistan. Vo Riga, isto taka, NATO mo`e da prezeme va`ni ~ekori kon vospostavuvaweto na voeni trening-centri na Bliskiot Istok. Jordan ve}e ja istakna svojata kandidatura za zemja-doma}in, a dolgoro~no, i vo Afrika i na drugi mesta vo svetot e mo`no otvorawe na vakvi centri. Pokraj toa, NATO ja razgleduva mo`nosta za pomo{ na ovie regionalni {kolski centri preku ispra}awe profesori i {taben personal od svoite {koli vo Oberamergau i vo Rim so cel da im se pomogne na ovie idni centri da razvijat sopstveni programi za kursirawe. Partnerite od Bliskiot Istok i od Severna Afrika mo`at da imaat polza od trening-centarot vo Jordan kade {to, pokraj doma}inot, u~estvo mo`at da zemat: Al`ir, Bahrein, Egipet, Kuvajt, Mavritanija, Maroko, Katar, Obedinetite Arapski Emirati, Oman i Saudiska Arabija. Pokraj "kontakt-naciite" od Bliskiot i od Dale~niot Istok, va`no e da se zabele`i deka "EU-~etvorkata" (Avstrija, Finska, Irska i [vedska), obezbeduva golem del od silite koi im davaat poddr{ka na operaciite na NATO. Iako ovie zemji ne se zainteresirani za ~lenstvo vo NATO, tie nosat golem del od tovarot vo operaciite koi gi izveduva Alijansata. Na toj na~in, NATO stanuva mesto kade {to se sublimira me|unarodnata voena sorabotka. Takanare~enite "koalicii na podgotveni", koi imaat tendencija da se raspadnat koga operacijata trae podolgo od o~ekuvanoto, ne se taka dobri koga se raboti za dolgoro~na stabilnost na operacijata, kako {to toa mo`e da bide NATO. Homogenosta na NATO pomaga da se ispolnat dolgotrajnite obvrski zatoa {to sekoja nacija ima udel vo uspehot ili vo neuspehot. Zemjata ne mo`e ednostavno da se povle~e zatoa {to so toj ~in }e ja izlo`i na rizik celata Alijansa. Toa ne zna~i deka NATO }e stane "globalna Alijansa, tuku Alijansa so globalni partneri", naglasuva generalniot sekretar na NATO. Pro{iruvaweto na Alijansata
Riga nema da bide samit na koj }e se upatuvaat pokani za ~lenstvo vo NATO, toa se o~ekuva da bide glavna tema na proletniot samit na NATO vo 2008 godina, no }e ima odredeni signali deka vratata na NATO ostanuva otvorena. Trite zemji od Jadranskata grupa se potencijalni ~lenki na NATO, koi se vklu~eni vo Akcioniot plan za ~lenstvo vo NATO. Albanija i Makedonija se vo procesot od negovoto promovirawe vo 1999 godina vo Va{ington, dodeka Hrvatska se vklu~i ne{to podocna, po demokratskite promeni vo zemjata. Ottuka, postoi seriozna opasnost, dokolku od Samitot vo Riga ne se upati jasna poraka do aspirantite za nivnata evroatlantska perspektiva, da dojde do odreden zamor i do razo~aranost vo sproveduvaweto na reformite. Zatoa, generalniot sekretar na NATO pora~uva "Koga tie }e bidat podgotveni, NATO mora da bide podgotven". Tuka se i Ukraina i Gruzija koi, isto taka, imaat ambicii za ~lenstvo. Ukraina mo`e da bide ponapred vo tie aspiracii, no na obete dr`avi im treba zna~itelna voena transformacija i re{avawe na vnatre{nite problemi povrzani so odredeni separatisti~ki dvi`ewa, pred tie da bidat prifateni kako kredibilni aspiranti. Isto taka, ovie zemji mora da rabotat na podobruvawe na imixot na NATO kaj nivnite gra|ani. Ovie dve zemji ne se del od Akcioniot plan za ~lenstvo tuku so niv Alijansata vodi "zajaknat dijalog" koj dava mo`nost za bliska sorabotka so NATO na mnogu poliwa. Pokraj toa, NATO treba da bara prostor kolku {to e mo`no pove}e da odr`uva pobliski odnosi so Crna Gora, so Srbija i so Bosna i Hracegovina. Kako uslov za ~lenstvo vo Partnerstvoto za mir, na Srbija i se postavuva sorabotkata so Tribunalot vo Hag, dodeka od Bosna i Hercegovina se o~ekuvaat pointenzivni reformi vo odbranata i vo policijata. Crna Gora skoro ja stekna svojata nezavisnost i treba da prezeme odredeni ~ekori za vospostvuvawe na svojot odbranbeno-bezbednosen sistem za potoa da mo`e da bara da bide del od ovie evroatlantski integracioni procesi. Sekako deka bez vklu~uvaweto na ovie zemji vo evroatlantskite integracii bezbednosta na regionot na Zapaden Balkan }e bide kr{liva. O~ekuvawata na Makedonija Ve}e odamna e jasno deka Republika Makedonija od Samitot vo Riga ne mo`e da o~ekuva pokana za ~lenstvo. Taa ne mo`e da o~ekuva nitu vetuvawe deka takva pokana }e se dobie na sledniot samit najavuvan za 2008 godina. Po lo{oto iskustvo na Evropskata unija koga vo 2002 godina im veti na Romanija i na Bugarija deka }e stanat ~lenki na Unijata vo 2006 ili najdocna vo 2007 godina, zemjite-~lenki na NATO, od koi najgolem del se ~lenki i na Unijata, ne sakaat da prezemat takva obvrska. Ona {to mo`eme da go dobieme i {to treba silno da go barame, zaedno so na{ite partneri od Jadranskata grupa, e vetuvawe deka vo 2008 godina }e ima samit na koj{to tema na dnevniot red }e bide pro{iruvaweto na Alijansata. Vakva formulacija izborija ~lenkite na Vilnus-grupata na samitot vo Va{ington vo 1999 godina, koga vo zavr{niot dokument stoe{e deka za pro{iruvaweto }e se rasprava na samit koj }e se odr`i ne podocna od 2002 godina, {to i se slu~i. Ili, ka`ano so drugi zborovi, nam ni e potrebno vetuvawe deka }e ima "ispitna sesija vo 2008 godina", a dali }e polo`ime, najmnogu }e zavisi od nas samite. Nesomneno deka vo Riga }e dobieme ubavi zborovi ("pozitiven signal") za dobro sprovedenite reformi vo odbranata i za na{eto u~estvo vo operaciite na NATO. No, toa }e ostanat samo pofalbi koi{to dosega pove}epati, pri razni prigodi, sme gi dobile. Nam ni treba konkretno vetuvawe deka za na{ata kandidatura }e se rasprava vo 2008 godina. Garancija deka }e go "polagame ispitot", a ne povtorno nekoj "kolokvium". A toa mo`e da go dobieme i treba da go barame zaedno so na{ite partneri od Jadranskata grupa, sega, vo Riga.
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Aktuelno
Faktot deka procesot na integrirawe vo NATO i vo EU ne e celosen, a najmalku, pak, mo`e da se smeta za zavr{en, ostava prostor za prou~uvawe na stepenot na sega{nata razvienost, na mehanizmite i na uslovite pod koi toj se odviva, na faktorite koi vlijaat povolno ili nepovolno na negovite perspektivi i idnina. Patot na integriraweto na Republika Makedonija vo NATO e te`ok, no e bez alternativa, ako sakame vo noviot milenium da go podobrime sopstveniot politi~ki i ekonomski razvoj. Asociraweto na Makedonija vo NATO e tema koja sekojdnevno e prisutna vo na{ata dr`ava. Osobena aktuelnost i va`nost na temata i dade toa {to Republika Makedonija e prisutna vo misiite vo Irak, vo Avganistan, vo Bosna i Hercegovina. Reformski orientiranite politi~ki strukturi vo Republika Makedonija postojano dobivaat poddr{ka od eskpertite i od po{irokata javnost za dosledno sproveduvawe na reformite, a toa pretstavuva siguren dokaz deka dr`avata se dvi`i po vistinskiot reformski kurs i e na vistinskiot pat da go ostvari polnopravnoto ~lenstvo vo NATO. I pokraj toa vo Republika Makedonija praktikata poka`uva deka vo stvarnosta se pojavuvaat razli~ni aktivnosti i akcii vrzani za ova pra{awe, a koi ne odat vo prilog na pribli`uvaweto kon NATO. Postoi disproporcija pome|u vladiniot i nevladiniot sektor, vklu~itelno na naukata i na gra|anskata inicijativa vo tie procesi, koi pretstavuvaat mnogu bitni elementi za kreirawe na patot i na uslovite za ~lenstvo vo NATO. NATO, kako kolektivitet koj be{e sozdaden vo odredeni politi~ki okolnosti vo svetot, denes se nao|a pred krupni reformi. So reformite treba da se re{at dve bitni pra{awa: prvo kako da se bide i ponatamu aktuelen i da se opstojuva vo uslovi koga ne postoi drug voeno-politi~ki sojuz i vtoro, kako da se nosi so novite bezbednosni predizvici koi ne se konvencionalni tuku se od razli~na priroda i imaat {irok spektar na zagrozuvawe na me|unarodnata zaednica. Ne mo`eme da go prou~ime patot za pridvi`uvawe na Republika Makedonija vo evroatlantskite strukturi i ulogata na NATO vo tie procesi, dokolku ne se otkrijat op{testvenite uslovi vo koi toa se ostvaruva i pri~inite koi doveduvaat do nivno napreduvawe. Zatoa e neophodno da se sprovedat serija aktivnosti vo funkcija na utvrduvawe na rejtintot na NATO vo zemjata i vo evroatlantskiot integrativen proces:
- da se ispita vlijanieto na ekonomskiot i na politi~kiot faktor vrz op{testvenata mobilizacija na pripadnicite na razli~nite etni~ki grupi vo nasoka na integrirawe kon evroatlantskite strukturi; - da se ispita vlijanieto na koordinacijata pome|u dr`avnite organi vo procesite na standardizacija i sproveduvawe na reformite na NATO; - da se ispita ulogata i funkcijata na politi~kite partii i nivnite akcii vo sevkupnite procesi na evroatlantskoto integrirawe; - da se razgleda ulogata na nevladiniot sektor i na mas-mediumite vo procesite na informirawe i zapoznavawe na javnosta za zna~eweto na NATO; - da se mobiliziraat site raspolo`ivi resursi vo pravec na pobrzo integrirawe vo NATO. Javna diplomatija Sega se postavuva pra{aweto dali navistina ima prostor za nedoverba i skepticizam kon na{eto ~lenstvo vo Alijansata. Ambasadorite na Severnoatlantskiot sovet na NATO, na ~elo so generalniot sekretar [efer, za vreme na poslednata sredba so pretstavnicite na ministerstvata za odbrana i za nadvore{ni raboti ne {tedea komplimenti za postignatite rezultati od Ramkovniot dogovor, reformite vo armijata, odnosite kon sosedite, regionalnata sorabotka. "Spored moeto mislewe, Makedonija ve}e e zrela za ~lenstvo vo NATO, sega samo treba da bidete trpelivi do idniot samit na pro{iruvaweto", istakna britanskiot ambasador vo NATO, Piter Rikets. "Makedonija e najsvetlata to~ka na Balkanot", istaknuva francuskiot ambasador vo Alijansata, D’ Abovil, toa e edinstvenata dr`ava vo regionot koja zaslu`uva da dobie pokana za ~lenstvo vo Alijansata". Dali }e staneme ~lenka na NATO? Koga }e staneme ~lenka na NATO? Vo celiot ovoj galijamatijas na pra{awa provejuva eden lesen makedoskepticizam deka Republika Makedonija nema kapaciteti da stane polnopravna ~lenka na Alijansata. Sli~ni impresii dobil i pomo{nikot na generalniot sekretar na NATO, gospodin Ginter Altenburg. Ovoj visok funkcioner na Alijansata za vreme na posetata na ekspertskiot tim na NATO na RM, impresioniran od napredokot na na{ata GNP^ (Godi{na nacionalna programa za ~lenstvo) bil iznenaden od nekoi doma{ni politi~ari koi poka`ale nedoverba deka RM e lider me|u trite zemji-aspiranti za ~lenstvo (Hrvatska, Albanija, Makedonija) i deka poseduva kapaciteti za polnopravno ~lenstvo vo NATO. "Izgleda deka nie {to sme vo Alijansata, veli Altenburg, vi veruvame mnogu pove}e otkolku samite vie. ]e morate seriozno da se zafatite so javnata diplomatija, a va{ite eksperti ke treba transparentno da go informiraat diplomatskiot kor za ostvarenite perfomansi". Sli~no na iskustvata na ve}e pokanetite ~lenki, Republika Makedonija so Alijansata, od svoja strana, preku odgovorniot za javna diplomatija i informirawe, Xejmi [ej, }e se zafati so celosnoto informirawe na raznite segmenti celni grupi vo dr`avata (novinari, intelektualci, politi~ki partii, portparoli) okolu klu~nite parametri na na{eto poimawe na vlezot vo NATO. Potencijalno anti NATO i anti SAD-raspolo`enie!? Interesno e da se istakne deka vo site istra`uvawa ogromen del od gra|anite se ubedeni deka ~lenstvoto na Republika Makedonja vo NATO }e bide rezultat na politi~ka odluka. Mal e brojot koj e svesen deka ovaa asocijacija bara prethodno ispolnuvawe na odredeni uslovi, a u{te pomalubrojni se onie koi se svesni za te`inata na reformite. Kolku za ilustracija, prose~niot makedonski gra|anin veruva deka e polesno da se transformira Armijata, otkolku da se proizvede jabolko po standardite na EU. Zaradi toa e ubedenosta deka na{eto za~lenuvawe vo NATO dominantno zavisi od politi~kata volja na taa institucija i od nejzinite ~lenki.
Spored poslednite ispituvawa na javnoto mislewe, nad 89 procenti od makedonskite gra|ani gi poddr`uvaat naporite na Republika Makedonija za ~lenstvo vo NATO. Ovie brojki ozna~uvaat porast na javnata poddr{ka i poka`uvaat zgolemen entuzijazam otkako Republika Makedonija ja privr{uva svojata transformacija vo stabilna i funkcionalna demokratija i stanuva zrel kandidat za ~lenstvo vo NATO. Izjavite, kako onaa na makedonskiot lobist Brus Xekson, deka pokanata za ~lenstvo treba da se dade na sledniot Samit na pro{iruvawe, a ne na Samitot vo 2006 godina, ne treba negativno da vlijaat vrz javnoto mislewe i na toj na~in da se stimulira anti-NATO ili pak antiamerikansko raspolo`enie. Osven toa, ne treba da ne "opijani" posledniot dobien rejting za poddr{ka na integraciite vo NATO. [pekulaciite i poslednite merewa deka istiot e vo stagnacija ili, na momenti, vo pad, dovedoa do toa da se zapali "crvenoto svetlo" i vedna{ da se otpo~ne so implementacija na Strategijata za informirawe za podgotovkite na Republika Makedonija za ~lenstvo vo NATO. Lobirawe Sega site treba da se stavat vo funkcija na golemiot nacionalen interes za koj postoi konsenzus kaj site politi~ki partii. Dnevnopoliti~kite igri i nosat {teta na Republika Makedonija. Site relevantni politi~ki subjekti treba zaedno da porabotat na zada~ata lobirawe. Bidej}i mestoto vo NATO ili, barem pokanata, ne zavisi nitu od ednite nitu od drugite. Imixot na zemjata zavisi i od ednite i od drugite. Republika Makedonija nesporno e potvrden lider i po novonastanatata situacija, i ovaa pozicija treba da ja iskoristi za da se nametne kako mentor na Srbija i Crna Gora, na Bosna i Hercegovina, na Moldavija, na Gruzija, a sega i na Ukraina. Tim od makedonski eksperti mo`e da zamine vo sovetodaven tim vo ovie zemji so cel da go spodeli misleweto so zemjite-aspiranti, so {to Republika Makedonija "de fakto" }e prodol`i da deluva kako ~len na NATO, a "de jure" od 2008 godina. Toa voop{to ne treba nikogo da razo~aruva, nie samo treba da si ja zavr{ime doma{nata zada~a. Da sumirame: RM gi ispolnuva standardite i kriteriumite za priem vo NATO. Na sledniot samit na Alijansata za pro{iruvawe, realno, se o~ekuva RM da se zdobie so pokana za ~lenstvo. Vo ovoj mig, na{ite partneri od Jadranskata povelba imaa odredeni te{kotii od politi~ka ili reformska priroda, no RM iskreno veruva deka istite }e bidat nadminati i trojkata zaedni~ki }e za~ekori vo Alijansata.
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Evroatlantski integracii
Sovetodavniot tim na NATO e sostaven od pove}e eksperti vo razli~ni odbranbeni oblasti, ~ija rabota ja koordinirate Vie. Na koi oblasti NST e najmnogu fokusiran? - NST ja fokusira poddr{kata podednakvo vo site oblasti na odgovornost na sovetnicite. Sepak, vo momentov golema poddr{ka se dava na programite za upravuvawe so ~ove~kite resursi, za obrazovanie i obuka, logisti~ka odr`livost, celosno sproveduvawe na Sistemot za planirawe, programirawe, buxetirawe i izvr{uvawe (PPBES) i povrzanite sistemi za nabavki vo odbranata, implementacija na moderni sistemi za komunikacija kompatibilni so NATO, podobro fokusirana individualna i kolektivna voena obuka i dostignuvawe na Partnerskite celi (PC). NST ne e edinstvenata organizacija {to gi sovetuva i gi pomaga MO i ARM da gi dostignat posakuvanite reformi vo Republika Makedonija. "Buz Alen Hamilton" (BAH), amerikanskiot konsultantski tim, ima sli~na misija. Dali rabotata e namerno udvoena za podobro da se izvr{i? - Iako ste vo pravo koga poso~ivte deka NST i BAH imaat sli~na uloga no, ednostavno bi bilo sosema pogre{no da se veruva deka pri~inata e da se udvojat naporite. Bi se soglasil deka site se zalagame podobro da gi izvr{ime na{ite zada~i. NST i BAH imaat mnogu dobri, otvoreni rabotni odnosi. Dvete ekipi sovetnici se obiduvaat da gi iskoristat svoite razli~ni ve{tini najdobro {to umeat, da obezbedat navremena, prakti~na i, najva`no od se, relevantna poddr{ka i nasoki za zemjata-doma}in. Faktot deka dvata tima nudat sli~en i konzistenten sovet za sli~ni temi se dol`i na bliskata koordinacija {to ja ima me|u timovite. Dosledniot pristap vo davaweto nasoki i soveti e mnogu va`en i toa ne e udvojuvawe. Vsu{nost, NST i BAH se obiduvaat sekoga{ koga e mo`no da go namalat udvojuvaweto na naporite do apsoluten minimum. Ne e iznenaduvawe toa {to dvata tima se obiduvaat da go postignat istiot rezultat, t.e. sproveduvawe na posakuvanite reformi potrebni za efikasno i efektivno za~lenuvawe i integracija na zemjata-doma}in vo NATO.
Reformite {to vo momentot se sproveduvaat niz celiot odbranben sektor se opi{ani vo planot za dinami~na transformacija na ARM. Mo`e li da ni ka`ete ne{to za aktivnostite na NST {to se od zna~ewe za ovoj period na reformi? - Kako {to prethodno ka`av, mnogu se raboti vo oblasta na Upravuvawe so ~ove~ki resursi. Predlo`enite promeni }e pomognat strukturata na ARM da gi dostigne potrebnite sposobnosti na zemjata-doma}in i NATO, a istovremeno da ima i odr`liv buxet. Nie, isto taka, se obiduvame da vospostavime postojano obrazovanie i obuka za celiot personal da mo`e da gi vr{i site svoi ulogi i obvrski. Isto taka, se raboti i na vospostavuvawe celosen proces na resocijalizacija na onie {to }e ja napu{tat slu`bata zaradi prestrukturiraweto. Vo odnos na logistikata, se gri`ime za toa dali postojat site neophodni politiki, procesi i proceduri {to }e obezbedat personalot da ima moderna oprema, kompatibilna so NATO, i efikasna i efektivna poddr{ka pri operaciite vo stranstvo ili vo kasarnite ovde. Ova se samo dva primera, no ima i drugi. Jas gi potencirav ovie dva primera ednostavno zatoa {to tie se va`ni, imaj}i go predvid faktot deka zemjata-doma}in ve}e ispra}a zna~itelen broj vojnici vo operativni misii vo stranstvo. Golem broj promeni ve}e se sprovedeni i dobija pozitivni ocenki od me|unarodnata zaednica. Mo`e li da navedete nekolku primeri od ovie dostignuvawa? - Odli~na rabota e zavr{ena vo eden dolg period za transformirawe na ARM vo mala, dobro obu~ena, dobro obrazuvana, dobro opremena i pomobilna sila, sposobna da izvr{uva raznovidni NATO-misii i zada~i. Dokaz deka reformite se uspe{ni, mo`e jasno da se vidi vo opsegot na obvrski {to gi prezemaat ARM-trupite kako poddr{ka na misiite na NATO i na EU vo stranstvo. Rasporedeni se kopneni trupi, helikopteri za poddr{ka i medicinska oprema. Isto taka, u~estvoto na personalot od zemjata-doma}in vo obuka i ve`bi predvodeni od NATO be{e odli~no. ARM ja potpomogna neverojatno uspe{nata obuka na Kombiniranite zdru`eni namenski sili predvodena od Komandata na zdru`eni sili Neapol vo Voenata akademija, dodeka neodamne{nata bilateralna obuka sprovedena od Nacionalnata garda na Vermont i ~etata od Bataljonot na Voena policija be{e izvonredna. Isto taka, napraveni se i mnogu drugi promeni na visoko nivo na politikite i procedurite koi }e pomognat da se odr`at dolgoro~nite reformi, no od voena gledna to~ka, vistinskiot uspeh sekoga{ se meri so operativnata efikasnost. Sega{niot uspeh na rasporedenite trupi na zemjata-doma}in e potvrda na nivniot kvalitet i motivacija i e direkten odraz na vizijata i na promenite {to gi sproveduva na~alnikot na General{tabot, general-potpolkovnik Miroslav Stojanovski i negoviot personal.
- Zna~itelna rabota ve}e e izvr{ena niz celata oblast na Upravuvawe so ~ove~kite resursi, no treba da se ka`e deka treba u{te mnogu da se stori vo ovaa klu~na oblast na reformi. Predizvikot se da se zavr{i do 2007 e golem, no ne i nepremostliv. Se dodeka site relevantni elementi vo MO, General{tabot, NST i BAH tesno sorabotuvaat, i dokolku taka prodol`at, postojat golemi {ansi site neophodni promeni da se zavr{at. Koga }e se osvrnam na odli~nata rabota {to ja zavr{i zdru`enata Rabotna grupa za obrazovanie i obuka vo MO, ~ii ~lenovi uspeaja da ja podgotvat celosnata Strategija za obrazovanie i obuka za eden mesec, se gleda deka se e mo`no koga motivirani lu|e rabotat za zaedni~ka cel. Sproveduvaweto na merkite za ostvaruvawe na partnerskite celi (PCi) zna~itelno vlijae vrz procesot na reformi i podobruvaweto na sevkupnite kapaciteti i interoperativnost na ARM. Pri poslednata revizija na PARP be{e dogovoren nov paket PCi. Mo`e li da izdvoite nekoi PCi {to se od pogolemo zna~ewe? - Bea dogovoreni vkupno 52 PCi koi se opi{ani vo dokumentot PARP 2006. Verojatno najzna~ajnata PC za ARM ja odrazuva zna~itelno pogolemata potreba od deklarirani sili, t.e. sili na ARM {to treba da bidat spremni da gi poddr`uvaat NATO-misiite. Novite partnerski celi za deklarirani sili zna~at deka ARM }e treba da ima celosno ekipirana, obu~ena, opremena i interoperativna borbena grupa na nivo na pe{adiski bataljon do 2013 godina. Vo G[ i ZOK ve}e se raboti na ostvaruvawe na ovaa klu~na cel. Drugi mnogu zna~ajni PCi se obezbeduvawe na Operativen centar za vozdu{no nabquduvawe (ASOK) i na aerodromska infrastruktura kompatibilna so NATO. Ovie dve PCi se golem predizvik. No, ve}e dosta e sraboteno, natamo{nite aktivnosti se planirani i uveren sum deka }e ima uspe{en kraj vo bliska ili malku podale~na idnina. Odreden broj PCi se povrzani so procesite i procedurite na logistika i nabavka vo odbranata i vo ovie dve oblasti e ostvaren vistinski napredok, a treba da se napomenat i PCi povrzani so KIS-potrebite.
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Povodi
Republika Makedonija denes e aktiven u~esnik vo me|unarodnata sorabotka vo oblasta na odbranata i bezbednosta. Ova podra~je e od isklu~itelno zna~ewe za sekoja zemja, bidej}i gi tangira najzna~ajnite vrednosti na sekoja ~lenka na me|unarodnata zaednica. Trgnuvaj}i od svojata geostrategiska pozicija i od definiranite interesi i opredelbi, Makedonija nastojuva, vo ramkite na svoite realni mo`nosti, da pridonesuva za za~uvuvaweto na mirot i za unapreduvawe na svojata me|unarodna sorabotka so site zainteresirani subjekti na bilateralna i multilateralna osnova. Na{ata dr`ava, kako ramnopraven praven naslednik na SFRJ, so drugite republiki od nejziniot federalen sostav, go prezede ~lenstvoto na SFRJ vo me|unarodnite organi, organizacii i zaednici. Od svoeto osamostojuvawe pred 15 godini, taa doka`a deka e trajno opredelena za unapreduvawe na site formi na zaemno korisna sorabotka i za mirno re{avawe na site sporni ili otvoreni pra{awa vo prv red so svoite neposredni sosedi, kako i na po{irok me|unaroden plan. Republika Makedonija, vo soglasnost so prezemenite me|unarodni obvrski vo pove}e dogovori, nastojuva da dade konstruktiven pridones za nadminuvawe na konfliktite i na drugite pojavi {to go zagrozuvaat mirot vo Evropa i vo svetot. Vo toj kontekst, ve}e podolgo vreme se vo tek reformi vo oblasta na odbranata i vo bezbednosniot sektor. Makedonija deklarira nepokolbeliv stav za prifa}awe na neophodnite standardi vo ovie oblasti, so {to mnogu polesno }e go ovozmo`i i efektuira svoeto u~estvo vo zaedni~kite aktivnosti vo drugite zemji i me|unarodni organizacii, soglasno usvoenite me|unarodni dogovori. Vo Ustavot na Republika Makedonija se definirani pojdovnite osnovi vrz osnova na koi taa se vklu~uva vo me|unarodnata sorabotka. Me|unarodnite dogovori {to gi ratifikuva Sobranieto na Republika Makedonija se sostaven del na vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon.
- osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot; - po~ituvaweto na op{toprifatenite normi na me|unarodnoto pravo. Vo Ustavot taksativno se nabroeni ograni~uvawata na slobodite i pravata, koga toa go baraat interesite na odbranata i bezbednosta na Republikata. Nasproti garantiranata sloboda za formirawe na zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, Ustavot decidno gi propi{uva i soodvetnite ograni~uvawa vo nivnoto dejstvuvawe. Posebno se apostrofira deka programite i dejstvuvaweto na zdru`enijata i politi~kite partii ne mo`at da bidat naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredok na Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe na voena agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska omraza ili netrpelivost. Ustavot decidno zabranuva formirawe na voeni ili poluvoeni zdru`enija {to ne im pripa|aat na vooru`enite sili na RM. Predvidena e mo`nost za ograni~uvawe na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot za vreme na voena ili vonredna sostojba no, isto taka, se decidno nabroeni pravata i slobodite koi{to ne mo`at da bidat ograni~eni, {to korespondira so bazi~nite principi na me|unarodnoto pravo. Da spomeneme deka e predvidena i mo`nost za ograni~uvawe na slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto, no vo opredeleni zakonski ramki, edinstveno zaradi odbrana na zemjata, za~uvuvawe na prirodata, `ivotnata sredina ili zdravjeto na lu|eto. So Ustavot e propi{ano deka nikoj nema pravo da priznae okupacija na Republika Makedonija ili na nejzin del. Voena ili vonredna sostojba vo dr`avata proglasuva Sobranieto na RM so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na pratenici po predlog na pretsedatelot na Republikata, Vladata ili na najmalku 30 pratenici. Ako Sobranieto ne mo`e da se sostane, odluka donesuva pretsedatelot na dr`avata i mu ja podnesuva na potvrduvawe na Sobranieto koga toa }e se sostane. Odlukata za vonredna sostojba ima va`nost od najmnogu 30 dena. Vo slu~aj na voena ili vonredna sostojba, Vladata, soglasno ustavnite i zakonskite ovlastuvawa, donesuva uredbi so zakonska sila. Ova ovlastuvawe trae do zavr{uvawe na voenata ili vonrednata sostojba za {to odluka donesuva Sobranieto. Bitna e i ustavnata odredba spored koja za vreme na voena ili vonredna sostojba, se prodol`uva mandatot na pretsedatelot na Republikata, na Vladata, na sudiite na Ustavniot sud i na ~lenovite na Sudskiot sovet, so cel da se obezbedi {to poefikasno funkcionirawe na ovie dr`avni organi. Spored Zakonot za sklu~uvawe, ratifikacija i izvr{uvawe na me|unarodni dogovori, pokraj pretsedatelot, me|unarodni dogovori od oblasta na odbranata i bezbednosta na dr`avata mo`e da sklu~uva i Vladata na RM, osven za pra{awa vo vrska so granicata na RM, stapuvawe vo sojuzi ili zaednici so drugi dr`avi ili za istapuvawe od takvi sojuzi i zaednici i drugi me|unarodni dogovori, koi spored me|unarodnoto pravo, gi sklu~uvaat {efovi na dr`avi. Kako me|unaroden dogovor, spored definicijata sodr`ana vo Zakonot, se smeta dogovorot {to Republika Makedonija }e go sklu~i vo pismena forma so edna ili so pove}e me|unarodni organizacii, a so koj se utvrduvaat prava i obvrski na dr`avata, vo soglasnost so odredbite na me|unarodnoto pravo. Zakonot, isto taka, opredeluva {to ne se smeta za me|unaroden dogovor. Vo tie ramki, toa se aktite {to gi sklu~uvaat ovlasteni organi na dr`avata za izvr{uvawe na sklu~eni me|unarodni dogovori i so tie akti ne se prezemaat novi obvrski za Republika Makedonija. Od aspekt na efikasna i celosna primena na me|unarodnite dogovori, ova razgrani~uvawe e mo{ne va`no. Negovata dosledna primena sozdava pogodnosti vo primenata na dogovorite. No, dokolku ne se vodi dovolno smetka za nivnata sodr`ina, vo prakti~nata primena se naiduva na odredeni te{kotii, osobeno koga vo eden dogovor participiraat pove}e organi vo ramkite na svoite zakonski nadle`nosti. Za vodewe pregovori i za sklu~uvawe me|unarodni dogovori, vo soglasnost so ustavnite i zakonskite nadle`nosti, odlu~uva pretsedatelot na RM i Vladata. Inicijativa za sklu~uvawe me|unarodni dogovori mo`at da pokrenat pove}e organi, kako i gra|anite na referendum za pra{awa koi se od isklu~itelno zna~ewe za dr`avata. Zakonot opredeluva soodvetna postapka na sorabotka me|u nositelite na me|unarodnata sorabotka, so cel da se postigne edinstvo pri sklu~uvaweto na me|unarodnite dogovori. Vo onie slu~ai koga Vladata odlu~uva za sklu~uvawe na dogovori, predvidena e nejzina zakonska obvrska pri poveduvawe na postapkata da go zapoznae pretsedatelot na RM. Ako vodeweto na pregovorite za potpi{uvawe na me|unaroden dogovor se doveri na drugo lice, potrebno e pismeno polnomo{no od pretsedatelot na RM, od pretsedatelot na Vladata, koga za toa so zakon e ovlastena Vladata, ili od ministerot za nadvore{ni raboti za dogovorite koi{to spa|aat vo nadle`nost na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Isto taka, odlukata za pristapuvawe na RM kon pove}estran me|unaroden dogovor koj e vo sila ja sproveduva Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Ova Ministerstvo, soglasno zakonot, pokrenuva postapka za ratifikacija na sklu~enite me|unarodni dogovori. Predlogot za donesuvawe na zakon za ratifikacija na sklu~eniot dogovor go podnesuva Vladata do Sobranieto na RM. Zakonot ja predviduva istata postapka koga me|unarodniot dogovor go sklu~il pretsedatelot na RM. Pretsedatelot na RM i Vladata se gri`at za izvr{uvawe na me|unarodnite dogovori {to gi sklu~ila Republika Makedonija. Me|unarodnite dogovori koi sozdavaat neposredni obvrski za Republika Makedonija, gi izvr{uvaat organite vo ~ija nadle`nost se pra{awata {to se ureduvaat so dogovorite. Sobranieto na RM vo sredinata na 2003 godina ja donese Nacionalnata koncepcija za bezbednost i odbrana. Vo dokumentot se sodr`ani niza zna~ajni stavovi i gledi{ta za me|unarodnata sorabotka vo ovaa oblast. Kako strategiska opredelba i cel e definirana trajnata opredelba Republika Makedonija svojata idnina da ja ostvaruva kako del na evropskata zaednica i kako ~lenka na Evropskata unija i na NATO. Dolgoro~na cel na makedonskoto op{testvo e da se obezbedi stabilnosta i kontinuitetot vo funkcioniraweto na dr`avata. Kako {to ve}e spomenavme, me|u temelnite vrednosti na ustavniot poredok na dr`avata e vladeeweto na pravoto i po~ituvaweto na op{toprifatenite me|unarodni normi. Kako traen interes na RM e opredeleno za~uvuvaweto i unapreduvaweto na svojot dr`aven identitet so slobodno izrazuvawe na etni~kiot identitet na site gra|ani vo dr`avata, kako i za{tita na nejzinata nezavisnost i na teritorijalniot integritet. Me|u vitalnite interesi spa|aat: za{titata i unapreduvaweto na mirot i bezbednosta, `ivotot, zdravjeto, imotot i li~nata bezbednost na gra|anite, postojanoto odr`uvawe i unapreduvawe na vkupnata vnatre{na bezbednost na op{testvoto i dr`avata, politi~ko-odbranbena integracija vo NATO, politi~ka, ekonomska i bezbednosna integracija vo Evropskata unija, kako i vo drugite sistemi na kolektivna bezbednost. Va`ni interesi na Republikata, koi{to se vo funkcija na ostvaruvawe na trajnite i vitalnite interesi na dr`avata se: izgradba i razvoj na site formi na sorabotka so sosedite, a vo zaemen interes za za~uvuvawe i razvoj na mirot, na bezbednosta i na vkupniot razvoj na zemjite od ovoj region. So toa se dava sopstven pridones za mirot i stabilnosta vo Jugoisto~na Evropa, kako i u~estvo vo izgradbata na mirot i stabilnosta vo Evropa i vo svetot. Poseben akcent se stava na prevenirawe na mo`nite krizi i nivno re{avawe po miren pat. Vo dosega{niot period RM doka`a deka e podgotvena sama ili vo sorabotka so drugi dr`avi da pridonesuva za re{avawe na kriznite sostojbi i za vospostavuvawe i za unapreduvawe na mirot vo svetot. RM, vo soglasnost so me|unarodnoto pravo i so Povelbata na Obedinetite nacii e podgotvena da upotrebi i vooru`ena sila za za~uvuvawe na svojot teritorijalen integritet. Koncepcijata go afirmira fundamentalniot stav, op{toprifaten vo me|unarodnata zaednica, deka bezbednosta e nedeliva i ne zavisi samo od edna zemja. Trgnuvaj}i od ovoj bazi~en princip, soodvetno vnimanie se posvetuva na kompatibilnosta na nacionalnata bezbednost vo soglasnost so ustavnite i zakonskite re{enija, kako i so me|unarodnite standardi i ratifikuvanite me|unarodni dogovori. Za najgolemiot broj me|unarodni dogovori {to se od su{tinsko zna~ewe za obezbeduvawe na mirot vo svetot i so cel nivno podosledno sproveduvawe, taa izgradi soodvetni instrumenti za nivna {to podosledna primena. Pogledite na politikata na nacionalna bezbednost se rasporedeni po oblasti i gi opfa}aat: nadvore{nata, ekonomskata, odbranbenata, politikata na vnatre{na bezbednost i podra~jeto na za{tita na `ivotnata sredina. Vo ovie slo`eni odnosi na vnatre{en i na me|unaroden plan, pred da se osvrneme na ve}e sklu~enite me|unarodni dogovori od ovaa oblast, vo naredniot broj na "Odbrana" }e se zadr`ime na nositelite na sorabotkata i na formite na me|usebnata sorabotka so stranskite partneri.
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Ve`bi
Vo ramkite na podgotvitelnite aktivnosti za Ve`bata, be{e izvr{eno ga|awe so avtomatska pu{ka i so pi{tol. Bea obnoveni i postapkite od alpinisti~kata obuka, {to pretstavuva{e preduslov za uspe{no izvr{uvawe na zada~ata postavena na Ve`bata. Poka`anite rezultati bea potvrda na visokiot stepen na obu~enost i profesionalnost na pripadnicite na specijalnite sili od dvete zemji, kako i potvrda deka dobienata misija so uspeh }e bide realizirana. Ve`bata be{e rakovodena od Zaedni~ki {tab, sostaven od pripadnici na dvete zemji, a kako raboten jazik se koriste{e angliskiot jazik, {to pretstavuva{e dobra mo`nost za prakti~na primena na znaeweto vo realizacija na ve`bi i zada~i od vakov, multinacionalen karakter.
Vo procesot na realizacijata na Ve`bata bea koristeni i helikopteri. Zadadenata misija i slo`enosta na scenarioto na Ve`bata, isprepleteno so razli~ni nametnati situacii, "surovosta" na terenite na armiskiot poligon "Krivolak", bea vistinski predizvik za u~esnicite. Ne bea nikakva pre~ka ni dopolnitelnite te{kotii, predizvikani od lo{ite vremenski uslovi i do`dot {to neprekinato pa|a{e za celo vreme na realizacijata na zada~ata. Sepak, psihofizi~kata podgotvenost i profesionalnosta na dvata tima, koi poka`aa snaodlivost i koordiniranost vo postapkite, rezultira{e so uspe{no zavr{uvawe na zada~ata.
Zadovolstvoto od na~inot na organizacija i realizacija na Ve`bata be{e iska`ano i od strana na voenoto ata{e na Republika Bugarija vo Republika Makedonija. Ve`bata be{e posetena i od delegacija na vooru`enite sili na Republika Bugarija, koja{to, od prezentiraniot brifing i so poseta na mestoto na realizacija na Ve`bata, mo`e{e da prosledi del od aktivnostite.
I pokraj napornata rabota, sepak, be{e odvoeno vreme i za kulturno-zabavni aktivnosti. Me|u drugoto, na gostite od Republika Bugarija im be{e ovozmo`ena poseta na istoriskiot lokalitet "Stobi", so {to imaa mo`nost da se zapoznaat so del od istoriskite vrednosti na Republika Makedonija. Po uspe{no izvr{enata obuka, Ve`bata be{e krunisana so dodeluvawe sertifikati na u~esnicite na Ve`bata, kako i na moneti za najdobrite poedinci.
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Modernizacii
Nastrana od reorganizacijata na strukturata na makedonskoto Voeno vozduhoplovstvo i paralelnoto povlekuvawe od upotreba na nepotrebnite letala, prviot makedonski Strategiski odbranben pregled (SOP), me|u drugoto, ja istakna i potrebata od seopfatna modernizacija na letalata koi }e ostanat operativni vo sostav na makedonskite vozduhoplovni sili. Vo po~etokot na 2003 godina be{e iniciran proekt za modernizacija na ~etiri helikopteri od sostavot na toga{noto Voeno vozduhoplovstvo i protivvozdu{na odbrana na ARM, proekt za ~ija realizacija Vladata na RM ja zadol`i poznatata izraelska kompanija "Elbit sistems limited" (Elbit Systems Ltd.). So dogovorot vreden pribli`no 2,5 milioni amerikanski dolari, a koj dvete strani go potpi{aa vo tekot na dekemvri 2003 godina, be{e predvideno sekoj od ~etirite, selektirani za modernizacija, makedonski armiski helikopteri, do krajot na 2004 godina da bide prisposoben za izveduvawe na NATO-kompatibilni operacii vo no}ni uslovi. Izraelskata kompanija "Elbit sistems" treba{e da izvr{i prisposobuvawe, odnosno podgotovka na osvetluvaweto na helikopterite, a se so cel da se obezbedat neophodnite uslovi za makedonskite piloti da mo`at da po~nat da letaat no}e so upotreba na o~ila za no}no gledawe (NVG - Night Vision Goggles). Za letawe so upotreba na o~ila za no}no gledawe neophodno e soodvetno prisposobuvawe na kokpitskoto osvetluvawe, osvetluvaweto na transportnata kabina, kako i nadvore{noto osvetluvawe na helikopterot (antikoliziona svetlosna signalizacija, konturnata svetlosna signalizacija, reflektor za taksirawe...), t.e. vgraduvawe na "en-vi-xi"-kompaktibilni filtri koi zna~itelno go "prigu{uvaat" celokupnoto standardno osvetluvawe na helikopterot. Dopolnitelno, zaradi postignuvawe pogolema bezbednost pri izveduvaweto no}ni letovi so upotreba na o~ila za no}no gledawe, site ~etiri helikopteri treba{e da se opremat i so sofisticiran izraelski sistem za podobruvawe na bezbednosta na letaweto vo no}ni uslovi od tipot ANVIS/HUD-24 (ANVIS/HUD-24).
Prva faza na modernizacijata - proektot "Jasmin" Prvata faza od modernizacijata na makedonskite armiski helikopteri zapo~na vo tekot na fevruari 2004 godina vo vozduhoplovnata baza "Petrovec", pri {to kako predmet na modernizacija se javija dva transportni helikopteri Mi-17 (identifikaciski oznaki VAM-302 i VAM-303) od sostavot na toga{niot 301. transporten helikopterski skvadron (301. TRHE) i dva borbeni helikopteri Mi-24V (identifikaciski oznaki 209 i 210) od sostavot na toga{niot 201. borben helikopterski skvadron (201. BHS) na makedonskoto VV. Iako modernizacijata na spomenatite letala be{e uspe{no i bez problemi zavr{ena vo predvideniot rok, od dene{na vremenska perspektiva se u{te zvu~i iznenaduva~ki faktot {to so kompletiraweto na modernizacijata kaj ~etirite helikopteri, Republika Makedonija stana prvata zemja vo Evropa koja pretendira za ~lenstvo na NATO, a koja otpo~na i uspe{no zaokru`i modernizacija na svoite helikopteri od isto~no proizvodstvo. Na toj na~in, na{ata zemja, me|u drugoto, gi nadmina i isto~noevropskite zemji-~lenki na NATO: Polska, Ungarija, Bugarija, ^e{ka i Slova~ka... No, da se vratime na tehni~kite aspekti od prvata faza od modernizacijata na makedonskite helikopteri, proekt na koj mu be{e dodeleno kodnoto ime "Jasmin" i vo ~ija osnova se nao|a sofisticiraniot izraelski sistem za podobruvawe na bezbednosta na letaweto vo no}ni uslovi od tipot ANVIS/HUD-24. Sistemot ANVIS/HUD, za koj armijata na SAD ja koristi oznakata AN/AVS-7 (AN/AVS-7), vsu{nost pretstavuva ponatamo{no podobruvawe na o~ilata za no}no gledawe od tipot AN/AVS-6 (AN/AVS-6), koi i pripa|aat na tehnolo{kata generacija "dva plus" (Gen II+), a so koi, patem re~eno, od 2001 godina e opremeno i makedonskoto Voeno vozduhoplovstvo. Sistemot ANVIS/HUD vsu{nost pretstavuva unikaten i izvonreden spoj na o~ila za no}no gledawe (AN/AVS-6, AN/AVS-9 ili koi bilo drugi standardni o~ila za no}no gledawe) i na elektroopti~ki displej koj, postaven na eden od dvata monokulari (leviot ili desniot), vo vidnoto pole na pilotot proektira vizuelna slika (simbologija) koja gi sodr`i site neophodni informacii koi mu se potrebni na pilotot za da upravuva so letaloto, bez pritoa da ima potreba da gleda vo vnatre{nosta na kokpitot. Na toj na~in, na pilotite koi izveduvaat no}ni letovi na mala viso~ina so upotreba na o~ila za no}no gledawe im se ovozmo`uva simultan uvid vo nadvore{noto opkru`uvawe i vo informaciite dobieni od senzorite so koi e opremeno letaloto. Sistemot ANVIS/HUD-24, so koj vo tekot na 2004 godina bea opremeni ~etirite makedonski helikopteri, raboti na toj na~in {to najnapred vr{i "sobirawe" na informaciite dobieni od senzorite so koi e opremeno letaloto vo takanare~enata Edinica za konvertirawe na signalnite podatoci (SDCU - Signal Data Convertor Unit), koja u{te se imenuva kako "konvertor" ili "kompjuter". Vaka dobienite podatoci, kompjuterot gi procesira i gi konvertira vo digitalni signali koi potoa preku Edinicata za kontrola na konvertorot (CCU - Convertor Control Unit) se dostavuvaat do dva (eden za pilotot i eden za kopilotot kaj Mi-17 t.e. za operatorot/strelecot kaj Mi-24V) elektroopti~ki displei (HDU - Helmet-mounted Display Unit,) koi dobienite digitalni signali gi transformiraat vo soodvetna simbologija koja se proektira vo centarot na vidnoto pole na o~ilata za no}no gledawe. Elektroopti~kiot displej so koj standardno e opremen sistemot ANVIS/HUD-24 gi prika`uva site informacii koi mu se neophodni na pilotot za bezbedno upravuvawe so letaloto vo site fazi od letot, pri {to so bazi~nata konfiguracija na simbologijata vo vidnoto pole na pilotot se proektira informacija za viso~inata, za brzinata, za kursot, za performansite na pogonskata grupa, za otkazite na odredeni vitalni sistemi... Analognata simbologija se koristi vo onie slu~ai koga sli~nosta so kokpitskite leta~ki instrumenti (kako {to e primerot so ve{ta~kiot horizont) e poprifatliva i polesno razbirliva za pilotot otkolku soodvetnata digitalna interpretacija. Dopolnitelno, pilotot e vo sostojba soglasno svoite potrebi i proceni da izvr{i ufrluvawe ili isfrluvawe na nekoi elementi od simbologijata. Za taa cel, toj na raspolagawe ima mo`nost za selekcija i za prika`uvawe na osum razli~ni kombinacii na simbologija, programirani na zemja soglasno potrebite na makedonskoto VV. Na toj na~in e obezbedeno efektivno "pokrivawe" so simbologija na pove}e fazi od letot na helikopterot (poletuvawe, sletuvawe, lebdewe...). Selekcijata na odredena konfiguracija na simbologija, kako i kontrolata na osvetlenosta na elektroopti~kiot displej se vr{i so pomo{ na prekinuva~ koj e postaven na kolektivnata palka, so {to e izbegnata potrebata pilotot da gi ottrgnuva racete od kontrolite za letawe. Dopolnitelno, kako del od proektot "Jasmin", Izraelcite, na Armijata na Republika Makedonija i go ispora~aa i najnoviot alternativen dodatok za sistemot ANVIS/HUD-24: elektroopti~ki displej za upotreba vo uslovi na dnevna svetlina. Imeno, za mnogumina }e zvu~i iznenaduva~ki podatokot deka makedonskite voeni piloti se edni od prvite vo svetot na koi, blagodarenie na dnevniot elektroopti~ki displej, pridobivkite na sistemot ANVIS/HUD-24, karakteristi~ni pri izveduvawe na no}ni letovi, im stanaa dostapni i vo uslovi na dnevna svetlina. Dnevniot elektroopti~ki displej se koristi na toj na~in {to se fiksira za za{titniot {lem na pilotot/kopilotot, na istoto ona mesto na koe se prika~uvaat i o~ilata za no}no gledawe. Dnevniot displej se priklu~uva za sistemot ANVIS/HUD-24 preku istiot konektor koj slu`i i za priklu~uvawe na no}niot displej a, isto taka, go koristi istiot softver, ja prika`uva istata simbologija, i se komanduva od istiot prekinuva~ na kolektivnata palka. Kako i vo slu~ajot so no}niot displej, taka i pri koristeweto na dnevniot elektroopti~ki displej, pilotot e vo sostojba mnogu pobrgu da odgovori na site predizvici i vonredni situacii, blagodarenie tokmu na negoviot simultan uvid vo nadvore{noto opkru`uvawe i vo informaciite dobieni od senzorite so koi e opremeno letaloto. Osvetluvaweto na simbologijata kaj dnevniot displej mo`e da se kontrolira, odnosno da varira od prilagodenost kon maksimalna dnevna svetlina (karakteristi~na za letovi nad pustina ili povr{ini pokrieni so sneg), pa se do svetlina pri koja voobi~aeno zapo~nuvaat da se koristat o~ilata za no}no gledawe. Kako del od proektot "Jasmin", a zaradi obezbeduvawe idealni uslovi za upotreba na sofisticiraniot sistem ANVIS/HUD-24, izraelskata kompanija "Elbit sistems" za site piloti na makedonskoto VV izraboti za{titni {lemovi koi se unikatni po toa {to se idealno prisposobeni na formata na glavata na sekoj pilot/kopilot oddelno. Dokaz za uspe{nosta na proektot "Jasmin" e, sekako, ednostavnata upotreba, zgolemenata efikasnost i 24-~asovnata operativnost na ~etirite modernizirani helikopteri vo tekot na izminatite dve godini, kako i zgolemenoto i neskrieno interesirawe na NATO za moderniziranite letala. Imeno, pretstavnicite na NATO vo nekolku navrati gi razgledaa, letaa i se uverija vo izvonrednite mo`nosti na moderniziranite makedonski helikopteri od tipot Mi-17 i Mi-24V. Ottamu, ne iznenadi ni izjavata na general-majorot Manfred Lange, od Komitetot na NATO za protivvozdu{na odbrana koj, vo tekot na 2005 godina, izjavi deka NATO razmisluva za anga`irawe na moderniziranite makedonski helikopteri vo mirovni misii. Izjavata na general-majorot Lange od dene{na perspektiva mo`e da se tolkuva i kako eden vid preporaka i vizija za ponatamo{nata upotreba na moderniziranite makedonski helikopteri. Deka toa e taka se poka`a ve}e vo tekot na ovaa godina koga makedonskoto VV ja zapo~na operacijata "Bukefal"” t.e. svojata prva istoriska misija nadvor od granicite na Republika Makedonija. Imeno, na 14 juli 2006 godina, makedonskoto VV na teriorijata na Republika Bosna i Hercegovina kako del od me|unarodnata voenata operacija "EUFOR-Altea" (EUFOR-Althea), rasporedi dva transportni helikopteri od sostavot na Helikopterskiot transporten skvadron. Ne slu~ajno, eden od dvata helikopteri be{e modernizirano letalo, del od proektot "Jasmin".
Vtora faza na modernizacijata - proektot "Aleksandar" Pozitivnite iskustva steknati za vreme na inicijalnata modernizacija na ~etirite makedonski armiski helikopteri od isto~no proizvodstvo, ve}e vo tekot na 2005 godina rezultiraa so potpi{uvawe na nov dogovor pome|u Vladata na RM i "Elbit sistems", so koj be{e dadeno "zeleno svetlo" za mnogu poseopfatna modernizacija na dopolnitelni {est helikopteri od sostavot na makedonskite vozduhoplovni sili. Na noviot proekt mu be{e dodeleno imeto "Aleksandar". Realizacijata na novata modernizaciska programa (koja se definira kako vtora faza od modernizacijata na armiskite helikopteri) e vo tek, pri {to predmet na modernizacija se {est helikopteri, i toa: dva transportni helikopteri Mi-17 i dva transportno-borbeni helikopteri Mi-8MT od sostavot na Helikopterskiot transporten skvadron, kako i dva borbeni helikopteri Mi-24V od sostavot na BHS "No}ni molwi". Za razlika od inicijalnata modernizacija (koja vo uslovi na prodol`uvawe na modernizaciskiot proekt se definira kako prva faza od modernizacijata na armiskite helikopteri), tekovnata modernizaciska programa e daleku poseopfatna i poslo`ena za realizacija, a soglasno dogovorot potpi{an pome|u Vladata na RM i "Elbit sistems" ima vkupna vrednost od okolu 22 milioni amerikanski dolari. Od vrednosta na proektot "Aleksandar" lesno mo`e da se zaklu~i deka vtorata faza od modernizacijata na armiskite helikopteri od isto~no proizvodstvo vsu{nost pretstavuva najgolem kompakten proekt iniciran od strana na Republika Makedonija kako del od naporite za modernizacija i prilagoduvawe na makedonskite vooru`eni sili kon standardite na NATO i nivna soodvetna podgotovka za spravuvawe so site potencijalni konvencionalni i asimetri~ni zakani po bezbednosta na Republika Makedonija, a voedno i za nepre~eno involvirawe vo se poza~estenite kompleksni voeni, mirovni i humanitarni operacii koi se sproveduvaat {irum svetot pod pokrovitelstvo na ON, NATO i EU. Sublimirano, celite na vtorata faza od modernizacijata na {este makedonski armiski helikopteri od isto~no proizvodstvo se: opremuvawe na letalata so NATO i IKAO-kompaktibilna komunikaciska i identifikaciska oprema (ICAO-International Civil Aviation Organization), ovozmo`uvawe uslovi moderniziranite letala da dejstvuvaat no}e i vo slo`eni meteorolo{ki uslovi preku nivno opremuvawe so moderna elektroopti~ka, laserska i termalna tehnologija, kako i precizna navigaciska oprema, zgolemuvawe na sposobnosta za pre`ivuvawe na letalata koi se predmet na modernizacija, zgolemuvawe na borbenata efikasnost na letalata i, kone~no, obezbeduvawe kvaliteten trening za pilotite soglasno visokite standardi na NATO. Rabotite vrzani so modernizacijata na makedonskite letala zapo~naa vo tekot na minatata 2005 godina, a osoben intenzitet dobija vo prvata polovina na ovaa godina. Za informacija na ~itatelite, dogovorot pome|u Vladata na RM i "Elbit sistems" predviduva modernizacijata na {este armiski helikopteri da bide vo celost zavr{ena do 15 april 2008 godina. Vo prodol`enie na ovoj tekst sleduva ekskluzivna prezentacija na tehni~kite aspekti na vtorata faza od modernizacijata na makedonskite armiski helikopteri od isto~no proizvodstvo.
Vtora faza - modernizacija na helikopterite Mi-8MT i Mi-17 Soglasno prioritetite na Ministerstvoto za odbrana i na General{tabot na ARM, najprioriteten del na proektot "Aleksandar" e modernizacijata na ~etirite helikopteri (dva Mi-8MT i dva Mi-17) od sostavot na Helikopterskiot transporten skvadron. Za ovie letala se predvideni dve razli~ni nivoa na modernizacija t.e. osnoven paket na oprema za helikopterite Mi-8MT i, uslovno re~eno, celosna modernizacija za helikopterite Mi-17. Zaradi pojasnuvawe, osnovniot paket previden za helikopterite Mi-8MT podrazbira nivno opremuvawe so sistem za podobruvawe na navigacijata (integriran satelitski sistem za globalno pozicionirawe) i na bezbednosta na letaweto vo dnevni i vo no}ni uslovi od tipot ANVIS/HUD-24, kako i so sovremena navigaciska oprema za letawe vo slo`eni meteorolo{ki uslovi (navigaciski sistem za instrumentalno sletuvawe ILS - Instrument Landing System, senaso~en radionavigaciski sistem koj raboti vo VHF-branovo podra~je VOR - VHF Omni-directional Radio Range i radionavigaciska oprema koja slu`i za merewe na kosata oddale~enost od vozduhoplovot do transponderot t.e. do radiouredot koj e baziran na kopno DME - Distance Measuring Equipment). So drugi zborovi, osnovniot modernizaciski paket }e im ovozmo`i na helikopterite Mi-8MT nepre~eno dejstvuvawe no}e i vo slo`eni meteorolo{ki uslovi. Soglasno predvidenata dinamika za modernizacija, so proektot "Aleksandar" }e bidat opfateni dvata borbeno-konfigurirani helikopteri Mi-8MT (identifikaciski oznaki 307 i 308) koi vo tekot na ovaa godina bea remontirani vo ukrainskiot avioremonten zavod "AVIAKON-Konotop". Soglasno proektot "Aleksandar", celosna modernizacija e predvidena i ve}e realizirana za dva transportni helikopteri Mi-17 od sostavot na Helikopterskiot transporten skvadron. Predmet na modernizacija se helikopterite so identifikaciski oznaki VAM-302 i VAM-304. Vnimatelnite nabquduva~i na modernizacijata }e zabele`at deka helikopterot so identifikaciska oznaka VAM-302 ve}e be{e moderniziran vo tekot na 2004 godina kako del od proektot "Jasmin". Vklu~uvaweto na helikopterot VAM-302 vo vtorata faza na modernizacijata }e bide kompenzirano na toj na~in {to eden dopolnitelen, dosega nemoderniziran helikopter Mi-8MT od sostavot na ARM, }e bide ispraten na generalen remont, po {to istiot }e bide moderniziran soglasno proektot "Jasmin". No, da se vratime na tehni~kite aspekti od modernizacijata na helikopterite Mi-17 soglasno proektot "Aleksandar". Celosnata modernizacija predvidena za helikopterite Mi-17 opfa}a nivno opremuvawe so osnovniot paket oprema za dvata helikopteri Mi-8MT, odnosno so sistem za podobruvawe na bezbednosta na letaweto vo dnevno-no}ni uslovi od tipot ANVIS/HUD-24 i so sovremena navigaciska oprema za letawe vo slo`eni meteorolo{ki uslovi (ILS, VOR i DME), plus sovremen NATO-kompatibilen radiokomunikaciski sistem vo ~ija osnova se nao|a radiostanica od tipot "rokvel kolins talon RT-8200" (Rockwell Collins Talon RT-8200), kako i NATO/IKAO-kompaktibilna identifikaciska oprema t.e digitalen transponder za identifikacija "prijatel/neprijatel" (IFF - Identification Friend or Foe), proizveden od strana na voenata industrija na Ju`noafrikanskata Republika. Vo sekoj slu~aj, najsovremen sistem od paketot oprema predviden za integrirawe vo dvata makedonski helikopteri Mi-17 e digitalniot integriran komanden, kontrolen, komunikaciski i misiono-menaxmenten sistem od tipot "helikom" (Advanced Command Control Communication & Mission Management System HELICOM). Sistemot poznat pod imeto "helikom" mu ovozmo`uva na pilotot i na ekipa`ot razmena na podatoci i komunikacija so drugi letala, kako i so silite na zemja, potoa ovozmo`uva prezentacija na takti~ka slika (digitalna podvi`na mapa kombinirana so golem broj drugi dostapni informacii od razni izvori) vo realno vreme na dva pove}efunkcionalni displei vo boja so ekran od te~en kristal koj ovozmo`uva ednovremena prezentacija, priem na informacii i upravuvawe so dopir na ekranot (MFTD - Multi Functional Touch Display). Sistemot "helikom" ovozmo`uva i najrazli~ni kalkulacii koi go namaluvaat rabotnoto optovaruvawe na ekipa`ot i rezultiraat so zgolemuvawe na bezbednosta na letot. Soglasno proektot "Aleksandar", dvata makedonski helikopteri od tipot Mi-17 raspolagaat so digitalen videorekorder koj e integriran so sistemot "helikom" i ovozmo`uva prenesuvawe na odnapred planiranata misija vo kompjuterot na sistemot "helikom", potoa kontinuirano snimawe na golem broj podatoci povrzani so letot na helikopterot, odnosno planiranata misija, koi po zavr{uvaweto na letot preku uredot za prenos na podatoci se analiziraat so pomo{ na poseben kompjuterski softver i se vo funkcija na kontrola na kvalitetot na izvr{enata misija, a soodvetno na toa i vo podobruvawe na sevkupnata obu~enost i efikasnost na makedonskoto VV. So cel planirawe na misiite i nivna analiza, vo ramkite na ovoj proekt na makedonskoto VV ve}e mu e ispora~an spomenatiot softver koj e del od najsovremena digitalna stanica za podgotovka, planirawe, analiza i brifing, kako i za trening na pilotite za eksploatacija na sistemot "helikom". Kone~no, proektot "Aleksandar" predviduva i opremuvawe na eden od helikopteri Mi-17 (onoj so identifikaciska oznaka VAM-304) so sistem za samoza{tita vo forma na uredi za isfrluvawe na radarski i toplinski mamci, koj po potreba se aktivira od strana na ekipa`ot na helikopterot, pri {to zaradi brza reakcija e primenet sistemot "hokas" (HOCAS - Hands on Collective and Stick) koj ovozmo`uva ostvaruvawe na pove}eto funkcii vo kokpitot bez potreba pilotot/kopilotot da gi otstranuva racete od komandite. Vo slu~ajot so helikopterot Mi-17, upravuvaweto so sistemot za samoza{tita se ostvaruva preku kolektivnata palka za promena na napadniot agol kaj kracite na glavniot rotor. Modernizacijata na helikopterite Mi-17 odli~no napreduva i vo sredinata na septemvri 2006 godina vo celost be{e zavr{ena modernizacijata na helikopterot so identifikaciski broj VAM-304 za koj slobodno mo`e da se konstatira deka vo momentov e eden od najmoderno opremenite helikopteri Mi-17 vo svetot. Vo me|uvreme, privr{uvaat rabotite i na vtoriot helikopter od tipot Mi-17, a vo tek e i vgraduvaweto na osnovniot modernizaciski paket kaj dvata helikopteri od tipot Mi-8MT. Modernizacijata na site ~etiri helikopteri od sostavot na Helikopterskiot transporten skvadron se o~ekuva da bide zavr{ena do krajot na 2006 godina.
Vtora faza - modernizacija na helikopterite Mi-24V Proektot "Aleksandar", me|u drugoto, predviduva i modernizacija na dva borbeni helikopteri od tipot Mi-24V od sostavot na elitniot Borben helikopterski skvadron. Za modernizacija se predvideni helikopterite so identifikaciski oznaki MAF-201 i MAF-205 t.e. letalata koi vo tekot na minatata godina bea podlo`eni na generalen remont vo ukrainskiot avioremonten zavod "AVIAKON-Konotop". Vtorata faza od modernizacijata na helikopterite Mi-24V predviduva opremuvawe na dvata borbeni helikopteri so site sistemi so koi se opremeni i helikopterite Mi-17, modernizirani soglasno proektot "Aleksandar", so isklu~ok na sistemot za samoza{tita (uredite za isfrluvawe na radarski i toplinski mamci) koj ve}e postoi kaj helikopterite Mi-24V. Kako dodatok na opremata, standardna za celosno moderniziranite helikopteri Mi-17, helikopterite Mi-24V koi }e bidat modernizirani kako del od proektot "Aleksandar" }e bidat opremeni so modificiran sistem od tipot ANVIS/HUD-24 so integriran, takanare~en "linija na pogled" (LOS - Line of Sight)-sistem koj ovozmo`uva podobra koordinacija pome|u ~lenovite na ekipa`ot na toj na~in {to pilotot, na primer, vo sekoj moment ima uvid za naso~enosta na pogledot na operatorot/strelecot. Vo sekoj slu~aj, najgolema novina vo celosnata modernizacija na dvata helikopteri Mi-24V }e bide nivnoto opremuvawe so moderen kompakten pove}enamenski napreden stabiliziran elektroopti~ki sistem (COMPASS - Compact Multi-Purpose Advanced Stabilized System) od tehnolo{kata generacija "tri" opremen so dnevna kolor TV-kamera so kontinuiran zum, senzor za termovizisko gledawe, laserski mera~ na oddale~enosta, i sistem za napredno avtomatsko sledewe na celi ili, so eden zbor, sistem proizveden od izraelskata kompanija ELOP (Electro-Optics Industries Ltd), koj }e ovozmo`i virtuelno neograni~eni mo`nosti pri 24-~asovna borbena upotreba na helikopterite. Ovoj sistem }e bide postaven na specijaliziran stabiliziran nosa~ od levata (gledano od opa{kata kon nosot na helikopterot) strana od kabinata na operatorot/strelecot. Dopolnitelno, a kako del od celosnata modernizacija predvidena za dvata helikopteri Mi-24V }e bide izvr{eno integrirawe na sistemot za upravuvawe so mitralezot so elektroopti~kiot sistem i so takanare~eniot "linija na pogled"-sistem koj e vo sprega so pilotskite {lemovi, so {to kone~no }e se nadminat pote{kotiite vo koordinacijata na ekipa`ot pri izveduvaweto na borbenite zada~i povrzani so upotrebata na mitralezot. Imeno, vo kabinata na operatorot/strelecot }e bide postavena upravuva~ka palka (xoistik), koja }e slu`i za istovremeno upravuvawe t.e. naso~uvawe i na mitralezot i na elektroopti~kiot sistem. Blagodarenie na noviot centralen kompjuter i na integracijata na elektroopti~kiot sistem so ostanatite novovgradeni senzori zna~itelno }e se podobri i preciznosta na borbeniot helikopter pri borbeno dejstvuvawe so bombi i/ili nenaso~uvani raketi od vozduh vrz celi na zemja. Zgolemuvaweto na te`inata na helikopterot zaradi vgraduvaweto na golemoto koli~estvo nova oprema vo helikopterot Mi-24V }e bide kompenzirano so otstranuvawe na site potsistemi povrzani so sistemot za upotreba na protivoklopnite naso~uvani raketi "{turm", {to zna~i deka dvata celosno modernizirani helikopteri Mi-24V }e bidat li{eni od mo`nosta za ponatamo{na upotreba na toa oru`je. Dopolnitelno olesnuvawe na helikopterite }e se postigne so otstranuvawe i na nepotrebniot sistem za avtomatsko bombardirawe. Vo procesot na izgotvuvawe na proektot "Aleksandar" be{e razgleduvana, no podocna i otfrlena mo`nosta za dopolnitelno reducirawe na te`inata na helikopterot preku reducirawe na rasponot na krilata, preku otstranuvawe na del od oklopot na helikopterot, kako i preku zamena na starite pilotski sedi{ta so novi oklopni sedi{ta izraboteni od lesni kompozitni materijali. Isto taka, pilotskite kabini }e bidat zna~itelno modificirani, a osobeno kokpitot na operatorot/strelecot. Imeno, sekoj kokpit }e ima dva pove}efunkcionalni displei vo boja, od koi edniot na~elno }e se koristi za sistemot "helikom" i }e se komanduva so dopir na ekranot (MFTD - Multi Functional Touch Display), dodeka drugiot }e bide voobi~aen pove}efunkcionalen displej vo boja (MFD - Multi Functional Display) koj, pred se, }e se koristi za prikaz na podatocite dobieni od pove}enamenskiot stabiliziran elektroopti~ki sistem i/ili lete~kite podatoci. Dopolnitelno, kaj helikopterite Mi-24V }e bide primenet i sistemot HOKAS (Hands on Collective and Stick), koj ovozmo`uva ostvaruvawe na pove}e funkcii vo kokpitot bez potreba pilotot da gi otstranuva racete od komandite, so taa razlika {to kaj helikopterite Mi-24V upravuvaweto }e se ostvaruva preku kolektivnata palka za promena na napadniot agol kaj kracite na glavniot rotor i preku cikli~nata palka za upravuvawe. Opi{anata modernizacija za dvata helikopteri Mi-24V ve}e e vo tek, no zaradi slo`enosta se raboti etapno i najnapred }e se vgradi avionikata po {to }e se premine na modifikacii na vooru`uvaweto. Dokolku prviot helikopter, koj e so status na prototip, se zavr{i do po~etokot na idnata godina, {to e daleku pobrzo od dinamikata predvidena so dogovorot pome|u Vladata na RM i "Elbit sistems", postoi mo`nost za prv pat makedonsko letalo da bide prezentirano na 47. salon na vozduhoplovna tehnika "Le Bur`e 2007", koj }e se odr`i vo periodot pome|u 18 i 24 juni 2007 godina. Imeno, na sekoj dobar poznava~ na globalnata vozduhoplovna zaednica, mu e pove}e od jasno deka posetata na makedonski armiski helikopter na "Le Bur`e 2007" }e pretstavuva vistinska mediumska senzacija, me|u drugoto i poradi faktot {to na{ata zemja }e poseduva vo operativna upotreba eden od najdobro moderniziranite i najsovremeni borbeni helikopteri Mi-24 na svetsko nivo!
Moderna helikopterska flota dostojna za zemja-~lenka na NATO Pogore opi{anata programa za modernizacija na helikopterite Mi-8MT, Mi-17 i Mi-24V nesomneno pretstavuvaat mileniumski skok napred za razvojot na makedonskoto VV koe, po kompletiraweto na proektot "Aleksandar", kone~no }e zastane ramo do ramo so najmodernite voeni vozduhoplovstva vo svetot i soodvetno na svoite kapaciteti }e mo`e da se vklu~i i vo najkompleksnite me|unarodni voeni operacii kakvi {to se tekovnite vo Irak i vo Avganistan, a kade, na primer, mo`nostite na moderniziranite makedonski helikopteri Mi-24V bi do{le do poln izraz dokolku tie se koristat vo uloga na eskortni helikopteri. Procesot na modernizacija, voedno, obezbeduva maksimalna iskoristenost na `ivotniot vek na makedonskite helikopteri od isto~no proizvodstvo i paralelno so toa obezbeduva amortizirawe na {okot koj go sledi preminot na voenite vozduhoplovstva od zastarena isto~na na sovremena vozduhoplovna tehnika od zapadno proizvodstvo. No, so ogled na faktot {to vo ARM zamenata na starite letala so novi }e se odviva poleka i vo soglasnost so finansiskite mo`nosti na Republikata, na makedonskoto VV ne mu ostanuva ni{to drugo osven da go podobri nivoto na ispravnost na letalata niz proces na redovno i kvalitetno tekovno odr`uvawe. Ova osobeno se odnesuva na preostanatite ~etiri nemodernizirani helikopteri od tipot Mi-24V za koi pokraj potrebata da bidat vklu~eni vo modernizaciski proces postoi i mo`nost za opremuvawe so posilni motori od tipot TV3-117VMA, TV3-117V, serija 02, koi obezbeduvaat stabilni performansi pri letawe na golemi nadmorski viso~ini i vo uslovi na visoka temperatura na vozduhot. Po kompletiraweto na tekovnata modernizacija na dopolnitelnite {est armiski helikopteri, {to spored dogovorot treba da se slu~i do april 2008 godina, ARM vo o~ite na NATO }e se potvrdi kako respektabilna i moderna voena sila ~ija vozduhoplovna komponenta, me|u drugoto, }e ja ~inat tri modernizirani helikopteri od tipot Mi-17 (eden soglasno prvata faza od modernizacijata i dva celosno soglasno vtorata faza od modernizacijata), tri modernizirani helikopteri od tipot Mi-8MT (eden soglasno prvata faza od modernizacijata i dva soglasno osnovniot paket na vtorata faza od modernizacijata) i ~etiri modernizirani borbeni helikopteri od tipot Mi-24V (dva soglasno prvata faza od modernizacijata i dva celosno modernizirani soglasno vtorata faza od modernizacijata). Na toj na~in, makedonskoto VV }e poseduva 10 modernizirani helikopteri, no so razli~no nivo na opremenost. Kako logi~na posledica se nametnuva tretata faza na modernizacija koja, za razlika od vtorata, razvojna faza, }e bide od seriski karakter. Kako rezultat na visokite standardi za odr`uvawe na letalata, realiziranite i tekovni modernizaciski programi, kako i proekciite za nabavka na novi letala, armiskiot VING kone~no }e prerasne vo mala, mobilna i profesionalna sila koja }e bide izve`bana, opremena i dobro podgotvena soglasno standardite na NATO, koja vo celost }e mo`e da odgovori na site predizvici po nacionalnata bezbednost na Republika Makedonija, kako i na site mo`ni predizvici koi so sebe, nesomneno, gi nosi polnopravnoto ~lenstvo vo NATO.
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
NATO go prezede isto~niot del na Avganistan od dosega vode~kite sili na SAD, so kontrola na nad 12.000 amerikanski trupi, i so toa ja pro{iri svojata voeno-kontrolira~ka uloga niz celata zemja. Komandantot na NATO-silite, britanskiot general Dejvid Ri~ards (David Richards), koj be{e promoviran vo general so ~etiri yvezdi, go nare~e ovoj ~ekor "istoriski" na ceremonijata na koja{to prisustvuva{e pretsedatelot na Avganistan Hamid karzan (Hamid Karzai) i amerikanskiot general-potpolkovnik Ikenberi (Karl Eikenberry,). Predavaweto na dol`nosta go pretstavi "vospostavuvaweto na NATO i na negovite koalicioni partneri kako idnina na ovaa golema zemja", re~e generalot Ri~ards, koj sega go nosi najvisokiot ~in vo britanskata armija. Generalot Richards, pokraj drugoto, "garantira{e i podobruvawe na bezbednosta vo Avganistan koja vo momentot e vo opa|awe" So okolu 12.000 trupi, SAD dava najgolem pridones vo NATO-misijata koja ja so~inuvaat 31.000 vojnici. Britanija ima 5.200, Germanija 2.750 vojnici, a Makedonija u~estvuva so 115 vojnici, od vkupno 37-te nacii koi{to se prisutni vo momentot vo Avganistan. "Bitno vo ovaa tranzicija e da se zapameti deka SAD ostanuva da gi odr`i svoite obvrski kon Avganistan", re~e generalot Eikenberry. "Kako ~lenka na NATO, SAD ostanuvaat i ponatamu zemja koja dava najgolem pridonese vo voenite misii".
Generalot Ikenberi }e prodol`i da komanduva so okolu 8.000 amerikanski trupi koi dejstvuvaat nadvor od NATO, so cel da gi sledat teroristite od Al-Kaeda, i da pomagaat vo procesot na obukata na Avganistanskite bezbednosni sili i vo izveduvawe na rekonstrukciski raboti. Spored generalot Ikenberi, stavaweto na amerikanskite trupi pod komanda na generalot Ri~ards gi pravi koalicionite sili poefektivni. SAD ostanuvaat da ja kontroliraat edinstveno amerikanskata baza vo Bagram. Pove}eto od vozdu{nite operacii na teritorijata na Avganistan i ponatamu ostanuvaat pod nadzor na amerikanskite sili. Alijansata ja prezede kontrolata nad ju`en Avganistan samo pred dva meseci i ima golem napredok vo spre~uvawe na nasilstvata vo toj reon. Taa, isto taka, ima i sili rasporedeni vo severniot i vo zapadniot del od zemjata, kako i patrolirawe niz glavniot grad, Kabul. Prezemaweto na komandata od strana na NATO dojde nekolku meseci porano od predvideniot datum. Ova e najgolemo istorisko pro{iruvawe na ISAF-koalicijata posle golemata Evropska koalicija protiv Sovetskiot Sojuz koja be{e sozdadena za vreme na Studenata vojna. Akcijata, koja{to Koalicijata ja prezema vo ju`niot del na Avganistan, e dosega najgolema od takov razmer vo nejzinata istorija. Amerikanskiot armiski general so ~etiri yvezdi, Den K. Mekneil (Dan K. McNeil), }e ja prezeme komandata nad amerikanskite i nad NATO-silite vo fevruari, po dobivawe na oficijalna potvrda od Senatot na SAD.
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Od aktivnostite na makedonskata ~eta za za{tita na silite
Na 29 septemvri 2006 godina, vo komandata na ISA, se izvr{i ve`ba "Mass Casualty exercise", kade po pat na simulacija i razraboteno scenario se izvr{i ve`bovna aktivnost, "Postapka na FP COY vo slu~aj na granatirawe na komandata na ISAF". Edinicata kompletno be{e anga`irana, zaedno so ostanatite sili za brza reakcija vo spravuvawe so posledicite od granatiraweto, evakuacija na raneti i povredeni, uka`uvawe na prva pomo{, obezbeduvawe na granatirano mesto, pronao|awe i obezbeduvawe na neeksploadirani MES, zasolnuvawe na personalot od komandata na ISAF vo privremeni zasolni{ta, eskortirawe na raneti i povredeni do polskite bolnici od sosednite kampovi. Ve`bata uspe{no e zavr{ena i celta na Ve`bata be{e postignata (pravilna postapka na personalot od komandata na ISAF pri menaxirawe na vakvi i sli~ni zakani). Kako edna od redovnite aktivnosti na edinicata e i nejzino prezentirawe vo mediumite, koi se prisutni vo Avganistan, a i po{iroko vo regionot.
Vo dosega{niot period se realizirani pove}e reporta`i so novinarski ekipi na "Rojters" (REUTERS), "Al Xezera" (Al Jazeera,), japonski novinski agencii itn. So cel dolovuvawe na celokupniot `ivot i rabota na ednicata, a vo sorabotka so PIO (Public Information Office) od komandata na ISAF, se ostvareni pove}e patroli so ovie navedeni novinarski ekipi. Celta na vakvite patroli e prika`uvawe na rabotata na edna patrola, ostvaruvawe kontakti so lokalnoto naselenie, so lokalnata policija i so Avganistanskata nacionalna armija.
Kako del od aktivnostite na sekoja patrola e vospostavuvawe VCP (Vehicle Check Point), koja ima za cel proverka na vozila koi se dvi`at vo zelenata zona. Za novinarskite ekipi, vakviot na~in na rabota na na{ite patroli e predizvik, zatoa {to nivna cel e prika`uvawe na vistinskiot `ivot i rabota na makedonskiot kontigent, kako i na celokupnata ISAF-misija. Samite novinari posle izvr{enata zada~a ne go krieja svoeto zadovolstvo od odli~nata sorobotka koja ja ima vospostaveno makedonskiot kontingent vo svojata zona na operacii, kako i od op{tata prifatenost od strana na naselenieto.
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Ako imate zabele{ki ili predlozi vo vrska so ovoj sajt, ispratete poraka na
webmaster.
|
||||||||||||||||||||||||||
Na posledniot sostanok na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite-~lenki na NATO, koj se odr`a vo Wujork, na marginite na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii se dogovara{e agendata za samitot vo Riga. Na pres-konferencijata po sostanokot, generalniot sekretar na NATO, Jap de hop [efer, istakna deka na sredbata na vrvot vo Letonija ne se o~ekuvaat pokani za novi ~lenki vo Alijansata, no deka NATO sekoga{ }e ja promovira politikata na otvoreni vrati.
- da se utvrdi nivoto na podgotvenost na makedonskata javnost za ~lenstvo na RM vo NATO;
Od site istra`uvawa d-r Emilija Simovska od Institutot za sociolo{ko politi~ko-pravni istra`uvawa zaklu~i deka glavniot problem vo Makedonija ne e pozitivniot odnos kon NATO ili `elbata za ~lenstvo, tuku svesta za toa {to zna~i ovoj proces, {to prethodno treba da se postigne, ili sumirano, koi se na{ite sopstveni odgovornosti na toj plan, imaj}i predvid deka informiranosta na naselenieto e navistina slaba. Vo taa smisla site planirani kampawi vo ovaa sfera treba da zapo~nat so zapoznavaweto na gra|anite so dve klu~ni pra{awa: [to e NATO i {to treba da se postigne za da se bide negov ~len. Duri potoa, predmet na kampawi mo`e da stane podignuvaweto na `elbata za ~lenstvo, koja i onaka vo nitu eden moment ne padnala. Seto toa mora da se planira so nu`en respekt kon mentalitetot i vrednosnata matrica na gra|anite. Pred se, za da se odbegnat zaklu~oci kako onie na razli~ni zlonamerni regionalni istra`uvawa koi se obiduvaat da ne ubedat deka del od gra|anite se protiv, ocenuva Simovska.
Reformite na politikite, programite i procedurite za upravuvawe so ~ove~kite resursi vo odbranata treba da zavr{at do 2007. Spored va{e mislewe, kako se ostvaruva ovaa cel?
Me|u temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se:
Republika Makedonija be{e doma}in na zaedni~kata takti~ka ve`ba "Balkanski volk", koja se izvede vrz osnova na Planot za bilateralna sorabotka pome|u vooru`enite sili na Republika Makedonija i Republika Bugarija za 2006 godina i Odlukata na Vladata na RM, a kako rezultat na zaklu~ocite od Finalnata planira~ka konferencija, odr`ana od 2 do 8 septemvri 2006 godina vo Skopje. Na Ve`bata, koja se realizira{e na terenite na armiskiot poligon "Krivolak", u~estvuvaa pripadnicite na specijalnite sili od dvete zemji so cel razmena na iskustva i izve`buvawe za izvr{uvawe misii za stabilizacija i poddr{ka na mirot.
