|
||
|
|
|
Opremuvawe na ARM
Republika Makedonija e korisnik na sredstvata od FMF-fondot od 1996 godina i vo dosega{nata sorabotka Armijata na Republika Makedonija ima dobieno pogolemo koli~estvo materijalno-tehni~ki sredstva vo vkupna vrednost od okolu 80 milioni dolari. Vrednosta na najnovata donacija iznesuva nad 2 milioni i 800 iljadi amerikanski dolari. Vozilata "hamvi" se smetaat za edni od najdobrite voeni motorni vozila na svetot i se doka`ani niz razni voeni operacii vo svetot kako proodni na site tereni i vo site meteo-uslovi. Ovozmo`uvaat izklu~itelno golem stepen na za{tita na persona lot od dejstvata na neprijatelskiot ogan i od minsko-eksplozivni sredstva, imaat golema manevarska mo}, itn. So ovie vozila, Odredot zna~ajno }e ja zgolemi borbenata mo}, mobilnosta i za{titata vo izvr{uvaweto na sekojdnevnite zada~i. Osven toa, so ovie vozila se realizira i procesot na unificiranost na vozniot park i se ostvaruva pogolema interoperabilnost na Edinicata.
Glavnata pri~ina za uspehot na takti~koto vozilo "hamvi" le`i vo negovata mo`nost za brzo i lesno nadgraduvawe i modificirawe na osnovniot (bazi~en) model do najrazli~ni specijalizirani varijanti, vklu~itelno i borbeni oklopeni vozila. Osnoven model na "hamvi" e voziloto ozna~eno kako M998 nameneto za prevoz na trupi i tovar. Vrz osnova i so nadgradba na ve}e spomenatiot osnoven model se sozdadeni pove}e od 40 varijanti, od ARM go dobi M1114. Nezavisno od borbenata verzija na voziloto, na "hamvi" mo`e da se vgradi lesno i te{ko pe{adisko oru`je, protivoklopni raketi, protivavionski topovi i raketi (od mal i od sreden dostrel) i bespovle~ni topovi. Varijantite so lesno i so te{ko pe{adisko oru`je mo`e da bidat vooru`eni so: pu{komitralezite "minimi" (5,56mm), "FN MAG" (7,62mm) i M60 (7,62mm) i drugi, potoa te{kite mitralezi "broving M2NB" i tricevniot "GAU-19" i dvata so kalibar od 12,7mm, frla~kata na granati Mk19 so kalibar od 40mm. Od brzometnite topovi mo`at da se instaliraat topovite "giat M621" od 20mm, "Giat M781" i "ASP-30" i dvata so kalibar od 30mm. Varijantite so raketno oru`je mo`at da bidat opremeni so protivavionskite raketi so kratok dostrel "stinger", "starburst" i "mistral", kako i protivavionskata raketa so sreden dostrel (kopnena verzija) AMRAAM. Protivoklopnata varijanta na ova vozilo voobi~aeno e opremeno so lanser za raketite "tou" (TOW), no postojat i verzii opremeni so raketite "milan", a momentalno se razvivaat i drugi protivoklopni (eksperimentalni) varijanti.
Osven mo`nosta da slu`i kako platforma za raznovidni oru`ja, voziloto "hamvi" mo`e da se koristi kako vleka~ na haubicite M101, M102 i M119. U{te edna dobra karakteristika na "hamvi"-voziloto e mo`nosta istoto da se transportira po vozdu{en pat od strana na pove}e vidovi transportni letala. Gabaritite i dimenziite na "hamvi" voziloto ovozmo`uvaat istoto da se transportira vo pove}e vidovi na voeni transportni avioni od zapadno proizvodstvo kako na primer: C-130 (3 vozila), C-130J-30 (4 vozila), C-141E (6 vozila), C-17 (10 vozila) i C-5A (15 vozila). Voziloto "hamvi" mo`e da se transportira i so transportni helikopteri ako se prika~i na nose~ki ~eli~ni ja`iwa (nadvore{no). Osven prethodno navedenite oru`ja, po potreba i spored `elba na nara~atelot "hamvi"-voziloto mo`e da se opremi i so drugi vidovi oru`ja (vidi poop{iron vo "Odbrana" br. 101).
|
||||||
|
|
||||||
|
Vo fokusot
Kone~no dobri vesti pristignuvaat i od na{ata premila, preubava, multietni~ka i nade`na Makedonija.
|
||||||
|
|
||||||
|
Vo fokusot
"Makedonija postigna golem napredok vo realizacijata na postavenite celi i so toa napravi u{te eden mo{ne va`en ~ekor kon postignuvawe na krajnata cel - ~lenstvo vo NATO".
Za razlika od prethodnite oceni, koga se istaknuva{e napredokot vo reformite koi se pravat vo sferata na odbranata, vo razgovorite so zamenik-pomo{nikot na generalniot sekretar na NATO, Simons, i so ostanatite ~lenovi na timot bilo zaklu~eno deka e postignat odli~en stepen na me|uresorska koordinacija vo procesot na NATO-integracija. "Simons ima{e mo`nost da se uveri deka NATO-integracijata e proces, vo koj se involvirani site relevanti ministerstva i vladini agencii i deka samiot toj visok stepen na koordinacija e garancija deka Makedonija ne samo vo odbranbenite reformi, tuku i vo vkupnoto ispolnuvawe na site kriteriumi navistina grabi so golemi ~ekori", istakna ministerot Manasijevski. Istoto go potvrdi i zamenik-pomo{nikot na generalniot sekretar na NATO, Simons, koj naglasi deka " reformite vo sferata na odbranata odat vo pozitivna nasoka, a vo periodot {to pretstoi potrebno e da se fini{iraat i reformite vo sudstvoto i vo policijata". Odli~en progres Vo razgovorite so NATO-timot, spored ministerot Manasijevski, bilo zaedni~ki konstatirano deka e napraven odli~en progres vo sproveduvaweto na Strategiskiot odbranben pregled, vo delot na odbranbenoto planirawe, kako i vo realizacijata na partnerskite celi. Za vreme na konsultaciite so NATO-timot bile dogovoreni i partnerski celi za periodot 2006-2008 godina, pri {to, kako {to poso~i Manasievski, bilo zaklu~eno deka partnerskite celi za Makedonija vo idniot period se identi~ni so celite za zemjite-~lenki na NATO. "Barawata, osobeno vo delot na u~estvoto na misiite, prevodeni od NATO, {to se postavuvaat pred Makedonija, se identi~ni so onie barawa {to se postavuvaat pred zemjite-~lenki na NATO, i toa za Ministerstvoto za odbrana e najseriozen indikator deka Alijansata vo bliska idnina ja gleda Makedonija kako svoja polnopravna ~lenka", dopolni ministerot Manasijevski.
Spored Frenk Boland, {ef na Direkcijata za planirawe na NATO-silite i Rok Kosirnik, sovetnik za Procesot na planirawe i pregled na Partnerstvoto za mir vo NATO, 2005 godina be{e va`na godina za Makedonija. "Makedonija uspe{no gi sproveduva reformite vo odbranata, a celta da go zaokru`i procesot na transformacija do 2007 godina, iako e visoko postavena, ubeden sum deka }e uspeete da ja postignete, a NATO }e vi pomogne vo toa", podvle~e Kosirnik. [presa Jusufi, nacionalen koordinator na Republika Makedonija za ~lenstvo vo NATO, potseti deka vo mart 2005 godina makedonskata Vlada donese odluka so koja intergacijata vo NATO ja postavi kako prioritet vo svoite stratetegiski celi. "So kontinuirano, temelno i celosno implementirawe na celite postaveni vo Godi{nata nacionalna programa za ~lenstvo na Republika Makedonija vo NATO 2005-2006, odnosno vo PARP-procesot i na Akcioniot plan za ~lenstvo vo NATO, Vladata ne samo verbalno, tuku i prakti~no ja poka`a svojata posvetenost vo sproveduvaweto na reformite vo site relevantni oblasti so cel da gi dostigne standardite za pobrza integracija vo Alijansata", re~e Jusufi. "Predavawe na nadle`nosta nad dr`avnata granica na Grani~nata policija, izdvojuvawe na segmentite na upravuvawe so krizi, za{titata i spasuvaweto, namaluvawe na personalot i zgolemuvawe na u~estvoto vo me|unarodni mirovni operacii, kako i donesuvawe na pove}e izmeni na zakonskata regulativa, se del od postignuvawata na Makedonija vo odbranata", istakna dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za odbrana Nikola Petroski. I pokraj zna~ajnite postignuvawa, toj podvle~e deka PARP mo`e da pomogne vo zajaknuvawe na voenata interoperabilnost i na kapacitetot na edinicite na ARM, vo evaluacijata na bezbednosnite rizici i potrebite na odbrana kako i vo optimizacija na menaxmentot. Me|u glavnite predizvici vo ovaa godina se i re{avaweto na statusot na Voenata bolnica i voenata edukacija. Zna~aen pridones Za vreme na konsultaciite so NATO-timot bile dogovoreni i partnerski celi za periodot 2006-2008 godina. Spored Robert Junior Simons, Makedonija e podgotvena da se soo~i so se poambiciozni celi i dopolni deka toa se celi koi se postavuvaat i pred zemjite-~lenki na NATO. "Barawata, osobeno vo delot na u~estvoto na misiite, prevodeni od NATO, {to se postavuvaat pred Makedonija, se identi~ni so onie barawa {to se postavuvaat pred zemjite-~lenki na NATO, i toa za Ministerstvoto za odbrana e najseriozen indikator deka Alijansata vo skora idnina ja gleda Makedonija kako svoja polnopravna ~lenka", dodade ministerot Manasijevski. "So realizacijata na celite koi bea postaveni pred vas vie, isto taka, davate i zna~aen pridones kon operaciite na Alijansata, {to pretstavuva eden vid test za va{ata zemja, za da mo`ete i natamu da napreduvate na patot za polnopravno ~lenstvo", naglasi Simons vo zaedni~kata izjava so ministerot za odbrana Jovan Manasijevski.
"Za devet meseci od 2005 godina transformiravme 60 procenti od edinicite i komandite na ARM, a za ovaa godina se predvideni dopolnitelni 30 procenti. Vo toj kontekst, kompletnoto popolnuvawe so profesionalen sostav vo Armijata treba da zavr{i vo 2007 godina. Za godinava od Ministerstvoto za finansii se dobieni odobrenija za priem na 1.200 profesionalni vojnici", veli ministerot Manasijevski. Toj najavi i pro{iruvawe na prisustvoto na profesionalnite makedonski vojnici vo misii vo stranstvo. "Poradi ogromnoto zna~ewe, kako od politi~ki taka i od profesionalen aspekt, nie planirame ne samo da go prodol`ime na{eto voeno prisustvo tuku }e prodol`ime so ve}e zgolemeniot broj od 40 vojnici. Vo Avganistan, isto taka, zna~itelno }e go zgolemime brojot, a kon krajot na 2006 godina }e se vklu~ime i vo misijata vo Bosna i Hercegovina. So toa zemame u~estvo i vo zaedni~kata odbranbena i bezbednosna politika na Evropskata unija, {to e osobeno zna~ajno vo kontekst na na{ite napori za evrointegracijata", izjavi ministerot za odbrana Jovan Manasievski. Ona {to kako zaklu~ok mo`e da se izvede od posetata na NATO-delegacijata e deka Makedonija postignala golem napredok vo realizacijata na postavenite celi i so toa napravila u{te eden va`en ~ekor kon ~lenstvoto vo NATO. Toj napredok se o~ekuva da bide odbele`an i na pretstojniot samit na NATO. Spored Simons i Mnasijevski, po primerot na prethodnite samiti na NATO, na ovogodine{niot samit vo Riga, vo zavr{nata deklaracija, }e bide pozdraven napredokot na Makedonija, no i napredokot na Albanija i na Hrvatska na patot do Alijansata.
|
||||||
|
|
||||||
|
Aktuelno
Reformiraweto na vooru`enite sili po struktura i golemina i nivnoto prisposobuvawe na standardite za vooru`enite sili na dr`avite-~lenki na NATO, pretstavuva isklu~itelno golem predizvik za sekoja dr`ava. Realizacijata na ovaa zada~a ne se sveduva na obi~no mehani~ko namaluvawe na brojot na vooru`enite sili, supstituirawe na edna struktura so druga, tuku na sozdavawe eden cel sistem na reformirani segmenti od sistemot. Reformiraweto na delovite od sistemot mora da bide kompatibilno edno so drugo, vremenski dobro izbalansirano, proceduralno usoglaseno, so {to }e se ovozmo`i sekoj od segmentite vo reformiraweto da se dvi`i so identi~na brzina so cel da se postigne edinstven rezultat - uspe{no reformirawe na celiot sistem, od {to }e proizleze mala interoperabilna i profesionalna armija i stru~en profesionalen administrativen aparat vo Ministerstvoto za odbrana. Toa uka`uva na faktot deka reformiraweto na ~ove~kite resursi vo Armijata i vo Ministerstvoto za odbrana mora da bide kompatibilno edno so drugo i da rezultira so nov reformiran priod kon menaxiraweto so ~ove~kite resursi i vo Armijata i vo Ministerstvoto. Vakviot nov priod vo menaxiraweto treba fundamentalno da se bazira na kvalitetno izmenetiot odnos na Ministerstvoto za odbrana kako institucija koja }e se gri`i za svoite vraboteni, po~ituvaj}i ja specifikata na nivnata rabota, nivnite dol`nosti, obrazovanieto i kvalitetite, kako i potencijalite koi{to vrabotenite evidentno gi imaat a koi pretstavuvaat osnova za ponatamo{no razvivawe i nadgraduvawe so cel da se zaokru`i procesot na menaxirawe na personalot od momentot na vleguvawe pa se do napu{tawe - izleguvawe od ovie strukturi. Deka Ministerstvoto za odbrana seriozno ja sfatilo ovaa zada~a govori i faktot {to re~isi 2 godini po usvojuvaweto na Strategijata za ~ove~ki resursi, po 20-te politiki i 30-tina programi, programata koja najegzaktno ja prezentira beskompromisnosta vo realizacijata na ovoj kvalitetno nov priod vo menaxiraweto na ~ove~kite resursi e Programata za podgotovka za vra}awe na voeniot personal na slu`ba vo Armijata na Republika Makekdonija vo civilen `ivot. Priznanie za verno zavr{enata voena slu`ba Programata za podgotovka na voeniot personal za vra}awe vo civilen `ivot nare~ena "LEPEZA" (imeto proizleguva od brojot na sodr`ini koi{to istata gi nudi za voeniot personal {to go napu{ta Ministerstvoto odnosno Armijata) e programa koja proizleze od edna od politikite na Strategijata za ~ove~ki resursi vo Ministerstvoto za odbrana, so koja Ministerstvoto za odbrana poka`a visok stepen na svesnost za neophodnosta od negovo vklu~uvawe vo uka`uvawe pomo{ na voenite lica koi zaminuvaat od Armijata, a se kako rezultat na zasluga i na priznanie za verno zavr{enata voena slu`ba. Od druga strana, so ovaa programa Ministerstvoto za odbrana jasno eksponira{e visok stepen na svesnost i uverenost deka ovaa programa }e bide klu~en faktor {to }e pridonese vo ponatamo{noto gradewe na doverbata {to gra|anite ja imaat i }e ja imaat vo odbranbenite strukturi. Programata ima dve fundamentalni celi: 1. Uspe{na reintegracija na nerasporedeniot voen personal vo civilnite strukturi vo op{testvoto. 2. Podobruvawe na nivoto na kvalifikuvanost zaradi pogolema konkurentnost na voenite stare{ini {to gi napu{taat voenite sili na pazarot na trudot vo civilnoto op{testvo. Vo toj konteks neophodno e da se istakne deka ovaa programa ima dva vremenski periodi na primena. Prviot e do 2007 godina, koga targetna grupa na ovaa programa }e bidat eventualnite vi{oci na voen personal koj{to nema da se re{at po primenata na site predvideni merki i modaliteti vo Programata za spravuvawe so vi{okot voen personal. Vtoriot period go opfa}a periodot po transformacijata na ARM, odnosno po 2007 godina, i celna grupa vo ovoj period }e bidat oficerite, podoficerite i profesionalnite vojnici koi se opredeleni deka nema da prodol`at so voenata kariera i neophodno e tie da se vklu~at vo civilniot `ivot. Ostvaruvaweto na celite na ovaa programa bara prisposobuvawe na strukturite na Ministerstvoto za odbrana i na Armijata za sozdavawe na takvi formi na organizacija koi }e ovozmo`at uspeh vo realizacijata i kontinuitet vo deluvaweto. Za taa cel be{e neophodno formirawe na Centar za vra}awe na voeniot personal vo civilen `ivot, takanare~en Centar za ressetlment so sedi{te vo Skopje i dva regionalni centri vo [tip i vo Ki~evo. Funkcioniraweto na Centarot vo prviot period ima osnovna zada~a - sparuvawe so vi{okot na personal. Me|utoa, iako ovaa zada~a vremenski e locirana - po~nuva vedna{ - ne e strategiska cel zaradi koja se formira Centarot, i e samo eden segment od misijata {to treba da ja ostvari ovoj centar. Akcentiraweto na redukcijata na personalot kako primarna zada~a koja proizleguva od prviot period od realizacijata na Programata zna~i predimenzionirawe na eden del od celinata, za smetka na celinata, zna~i defokusirawe od glavnata misija na Centarot i pove}e ili pomalku ignorirawe na vistinskata i na strategiskata zada~a zaradi koja se formira Centarot. Ministerstvoto za odbrana kako menaxer na procesite
Sovremenite armii vo svetot, osobeno armiite na dr`avite-~lenki na NATO, pred pove}e decenii imaat razvien i zaokru`en sistem za postojan vlez i izlez na voenite lica, so {to se ovozmo`uva konkurentnost, motiviranost i podmladuvawe na kadarot. [to e najva`no, iskustvoto na ovie zemji poka`uva deka uspehot na ovoj centar, koj mo`eme da go percepirame kako kraj na eden ciklus, kako posledna alka vo lanecot, ima direkno i su{tinsko vlijanie vrz po~etokot na ciklusot. Od uspe{noto menaxirawe na krajot, zavisi uspe{nosta na samiot po~etok. Imeno, toa direktno se reperkuira na stepenot na motiviranosta na mladite za vklu~uvawe vo Armijata. Zna~i, iskustvoto na zemjite kade {to ovoj sistem ve}e podolgo vreme funkcionira poka`uva deka dokolku edna dr`ava saka da gi motivira mladite za vlez vo voena slu`ba mora da poka`e po~it i gri`a za idninata na onie koi ja napu{taa armijata. Toa, kolku navidum da zvu~i paradoksalno i nelogi~no, vo su{tina e prirodna zakonitost na ~ij temel funkcioniraat site armii-~lenki na NATO vo svetot. Vo Programata e predvideno formirawe na Centar za ressetlament, koj{to za po~etok se formira od postojniot kadar na MO i G[, bez zgolemuvawe na brojot na personalot, tuku so podobra funkcionalna vnatre{na organizacija. Isto taka za po~etok se formira glavniot centar so sedi{te vo Skopje, a vo Programata se predvideni i dva regionalni centri za preobuka na voen personal za vra}awe vo civilen `ivot vo Ki~evo i vo [tip, koj{to dopolnitelno }e bidat formirani. Procesot na vra}awe na stare{inite vo civilen `ivot koj }e se odviva preku centrite e zamislen vo 2 fazi. Prvata faza }e go opfa}a identifikuvaweto na kandidatot, vrednuvawe na negovite sposobnosti, procesot na sovetuvawe i preporaki od stru~niot tim na Centarot, pri {to seto ova na krajot od prvata faza }e rezultira so donesuvawe na li~na odluka za obuka od strana na kandidatot. So toa zapo~nuva vtorata faza koja ja karaktirizira odlukata za opredelen vid na preobuka, do{koluvawe i obrazovanie, ili preobuka kaj privatni lica ili stru~na preobuka preku steknuvawe na novi ve{tini i sposobnosti. Jasni signali
Isto taka, Norve{ka ja pokani Nordiskata inicijativa da u~estvuva vo Programata "LEPEZA". Konferencijata na zemjite na Nordiskata inicijativa }e se odr`i vo april, vo Makedonija, i na nea }e u~estvuvaat Norve{ka, Danska, [vedska i Finska koi }e ja posetat programata "LEPEZA" i }e ponudat i drugi formi i modaliteti za asistirawe i pomo{ vo nejzinata realizacija. Velika Britanija, isto taka se vklu~i vo asistencijata na proektot "LEPEZA" so finansiska infuzija od 20.000 evra koi }e bidat nameneti isklu~ivo kako poddr{ka na informati~kiot proekt koj e samo eden segment od vkupniot proekt "LEPEZA". Celta na informati~kiot proekt {to }e se realizira vo tekot na slednite meseci e programata "LEPEZA" da dopre do site delovi na op{testvoto i maksimalno transparentno da informira za misijata i funkcijata na Centarot za vra}awe vo civilen `ivot, a istovremeno i da pomogne vo procesot na animirawe na site subjekti i partneri koi{to treba da bidat vku~eni po razni osnovi vo realizacijata na ovaa programa. Zada~ata na personalot {to }e se zafati so ovoj predizvik nema da bide voop{to lesna, pred se zaradi faktot {to prvi~no mora da se menuva ona {to e najrigidno i ona {to najte{ko se menuva, a toa e svesta kaj vrabotenite za adekvatno prifa}awe na promenite {to rezultiraat od transformacionite procesi, prifa}awe na promenite vo domenot na zasnovawe na samiot raboten odnos, vo razvojot na karierata na vrabotenite i prestanokot na slu`bata kako faza koja ne ozna~uva prestanok na sevkupnata op{testvena i profesionalna aktivnost na vraboteniot, {to se ovozmo`uva preku steknuvawe novi ve{tini i znaewa so koi voenoto lice polesno }e se vklu~i vo civilniot `ivot. So kandidatite }e raboti specijalno obu~en stru~en tim sostaven od pravnici, sociolozi, psiholozi, ekonomisti i drugi stru~ni profili koi }e se obu~uvaat po posebna programa, koja{to }e opfati pove}e oblasti za koi }e bide potrebno nadgraduvawe na nivnite stru~ni, profesionalni znaewa i ve{tini. Centarot za vklu~uvawe vo civilen `ivot }e bide, me|u drugoto, odgovoren i za obezbeduvawe konekcija so site dr`avni organi i organizacii koi{to vo svojata rabota imaat dopirni to~ki so problematikata na Centarot vo procesot na dobivawe pravilni i blagovremeni informacii, nivno disperzirawe po razni osnovi, kako i dopolnitelna stru~na asistencija vo odredeni oblasti kade {to }e ima potreba (organite na lokalna samouprava, Zavod za vrabotuvawe itn.). Licata koi }e rabotat vo centrite }e bidat isprateni na obuka koja vo po~etokot }e trae nekade okolu 1 mesec, me|utoa neophodno e da se istakne deka obukata na obu~uva~ite }e trae vo kontinuitet podolg vremenski period, se so cel lu|eto koi{to }e rabotat vo ovoj stru~en tim podolg vremenski period, vo kontinuitet da gi apsorbiraat najnovite informacii i znaewa vo vrska so ovaa problematika, kako i da gi osoznaat iskustvata od drugite zemji, odnosno od drugite vakvi centri vo svetot, koi{to podolgo vreme rabotat odnosno funkcioniraat. Isto taka, ovoj Centar }e ima zada~a da raboti na postapkata za zgolemuvawe na interesot za vrabotuvawe na kadarot, odnosno na voeniot personal koj{to izleguva od Ministerstvoto za odbrana. Imeno, iskustvata poka`uvaat deka vo razvienite zemji postoi golem interes za voeniot personal koj gi napu{ta ministerstvata i armiite i glavno centrite posreduvaat vo procesot na selektirawe na rabotnite mesta koi{to sozdavaat podobri potencijali i otvoraat pove}e perspektivi za personalot koj ja napu{ta armijata. Presudno vlijanie za visokiot rejting na voenite lica vo razvienite zapadni zemji ima faktot {to se raboti za visokokvalitetni, lojalni, disciplinirani vraboteni so ve{tina za menaxirawe na procesite so sposobnost za pravilno razmisluvawe i brzo donesuvawe odluki, so sposobnosti i znaewa {to osobeno se cenat na pazarot na trudot. Voeniot personal od MO i ARM ima identi~ni ve{tini, znaewa i sposobnosti, kako i licata koi{to rabotat vo ministerstvata i vo armiite na razvienite zemji. Ottamu, zada~ata na Centarot }e bide da se vklu~i vo proces na propagirawe na kvalitetite i na znaewata na ovie lu|e so cel istite ne samo polesno da se integriraat vo civilen `ivot, ne samo da bidat pokonkurentni na pazarot na trudot, tuku so svoite potencijali i sposobnosti da prodol`at da pridonesuvaat vo op{testvenata zaednica na na~in koj{to }e pomogne istata {to pobrgu da se unapreduva i da se razviva. Vo taa smisla, mora da se menuva matricata na razmisluvawe ne samo kaj personalot vraboten vo Ministerstvoto i Armijata, tuku i vo po{irokata op{testvena zaednica, na licata koi{to izleguvaat od Ministerstvoto i od Armijata da ne se gleda kako na personal koj otpadnal vo procesot na selektirawe, tuku kako na lica koi{to u~estvuvaat vo eden normalen proces na dvi`ewe, vleguvawe i izleguvawe na personalot, a onie {to izleguvaat da se percepiraat kako personalen kontingent na sposobni, obrazovani i obu~eni lica koi mo`at da pridonesat za razvivawe i za unapreduvawe na procesite na reformirawe i razvivawe na koj bilo od stopanskite subjekti kade {to rabotno }e se anga`iraat.
|
||||||
|
|
||||||
|
Evroatlantski integracii
Dr`avite od Zapaden Balkan podolg period se soo~uvaat so brojni predizvici, od re{avaweto na odredeni konstitutivni pra{awa do problemite povrzani so jakneweto na nivnite dr`avni institucii . Ovaa godina treba da zapo~ne procesot na utvrduvawe na kone~niot status na Kosovo, a vo prvata polovina na idnata godina bi trebalo da se odr`i referendumot vo Crna Gora za idninata na zaedni~kata dr`ava so Srbija. Bosna i Hercegovina ja o~ekuva preureduvawe na federacijata, dodeka na Makedonija od Brisel i pora~uvaat da gi zasili reformite ako saka da dobie datum za zapo~nuvawe na pregovorite so EU. Od druga strana, Evropskata unija, otkako ne uspea efikasno da intervenira vo razre{uvaweto na konfliktot vo porane{na Jugoslavija i Kosovskata kriza, postepeno ja prezema glavnata uloga na Balkanot. EU i nejzinite zemji-~lenki se me|u najgolemite donatori na pomo{ na post-konfliktnoto gradewe na mirot vo Bosna i Hercegovina, vo Kosovo i vo Makedonija. Preku dogovorite za stabilizacija i asocijacija so Makedonija i so Hrvatska, odnosno dogovorite za trgovija so ostanatite dr`avi od Balkanot, EU e involvira vo zasilena bilateralna sorabotka so dr`avite od regionot. Idninata na Zapaden Balkan }e zavisi od toa kolku dr`avite od regionot }e bidat uspe{ni vo sovladuvaweto na ovie predizvici i kako EU }e najde na~in za nivno integrirawe vo svoeto semejstvo. Regionalen priod
Nekolku meseci po promoviraweto na Rojamonskiot proces, vo april 1997 godina, Unijata go usvoi "regionalniot priod", vospostavuvaj}i politi~ki i ekonomski uslovi za razvoj na bilateralnite odnosi so zemjite od Zapaden Balkan. Uslovite vklu~uvaa po~ituvawe na demokratskite principi, na ~ovekovite prava, vladeewe na pravoto, za{tita na malcinstvata, reformi vo pazarnata ekonomija i vo regionalna sorabotka. Duri vo 1999 godina, za prv pat Evropskiot sovet ja najavi perspektivata na Balkanot za integracija vo EU. Potoa, na Samitot vo Fiera, vo juni 2000 godina, Evropskiot sovet ja ohrabri sorabotkata pome|u dr`avite od regionot, taka {to regionot kako celina treba da postigne pogolema ekonomska i politi~ka stabilnost za da se nadminat konfliktite koi go optovaruva mnogu dolgo, za potoa regionot da se integrira vo Unijata. Ohrabruvaweto na regionalnata sorabotka e zna~ajna dimenzija na politikata na Unijata kon regionot. Taa be{e poddr`ana politi~ki i finansiski, preku donaciite i dolgoro~nite strategii kako {to se Paktot za stabilnost (Stability Pact - SP), Procesot za stabilizacija i asocijacija (Stabilisation and Association Process - SAP) i KARDS-programata (Community Assistance for Regional Development Strategy – CARDS). Procesot na stabilizacija i asocijacija SAP-procesot vospostavi nova forma na dogovorni odnosi, dogovori za stabilizacija i asocijacija za zemjite od takanare~eniot Zapaden Balkan. Glavnite elementi na ovoj proces bea predlo`eni od strana na Komisijata vo maj 1999 godina. Na samitot vo Zagreb, odr`an na 24 noemvri 2000 godina, vo Finalnata deklaracija bea dadeni uslovite i celite na Procesot. Toj gi poddr`uva zemjite od Zapaden Balkan vo nivniot razvoj i podgotovka za nivnoto idno ~lenstvo vo EU vo kombinacija na tri glavni instrumenti: dogovori za stabilizacija i asocijacija, trgovski merki i zna~itelna finansiska pomo{. Regionalnata sorabotka ostanuva vo sredi{teto na Procesot. Taa e klu~en indikator za podgotvenosta na zemjite od Zapaden Balkan da se integriraat vo Unijata. Godi{nite izve{tai za procesot na stabilizacija i asocijacija se klu~en instrument preku koi se ceni podgovenosta na zemjite od Zapaden Balkan na nivniot pat kon Unijata. Vo niv se sumira progresot napraven za referentniot period za sekoja zemja poedine~no, se nabquduva razvojot na regionalnata sorabotka i, isto taka, se analizira vlijanieto na instrumentite od procesot za stabilizacija i asocijacija. Vo maj 2003 godina, vo dokumantot na Komisijata nasloven kako "Zapaden Balkan i evropskata integracija", se predlaga da se zajakne politikata na Unijata kon regionot so elementi zemeni od procesot na pro{iruvawe so naglasena cel za ~lenstvo vo EU na dr`avite od Zapaden Balkan. Samitot pome|u EU (vklu~uvaj}i gi i kandidatite za ~lenstvo) i dr`avite od Zapaden Balkan, koj se odr`a vo blizinata na Solun vo juni 2003 godina, im dade nade` na zemjite od regionot za nivnata evropska perspektiva. Na Samitot se promovira Evropskoto partnerstvo za dr`avite od Zapaden Balkan, koe gi nazna~uva kratkoro~nite i srednoro~ni prioriteti za sekoja dr`ava poedine~no. Za vozvrat, dr`avite se obvrzaa za pogolema me|usebna sorabotka za klu~nite pra{awa, vklu~uvaj}i ja borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, razvojot na porobusna regionalna infrastrukturna mre`a i liberizirawe na trgovskite re`imi. Po porakata {to ja primi Unijata so neuspe{nite referendumi za Ustavot vo Holandija i Francija, koga delumna vina za odbivaweto e frlena vrz dosega{noto pro{iruvawe, Komisijata na EU izgotvi nova strategija za pro{iruvaweto. Prebrzoto pro{iruvawe so deset novi zemji i vetuvaweto za pregovori za ~lenstvo dadeni na Turcija, kombinirano so nedovolnata informiranost na gra|anite na EU za taa oblast, dovedoa do pad na poddr{kata za ponatamo{ni pro{iruvawa. Novata Strategija na Komisijata se temeli na tri elementi: konsolidirawe na opredelbata na EU za pro{iruvawe; primena na fer, no rigorozna uslovenost za zemjite-aspiranti i objasnuvawe na pro{iruvaweto na evropskite gra|ani. Vo Strategijata se vetuva deka }e se prodol`i so pro{iruvaweto, koe otsekoga{ bilo del od evropskiot proekt, no vo idnina EU }e bide vnimatelna pri priemot na novi ~lenki. Ovaa Strategija se operacionalizira preku izve{tajot na Evropskata komisija za regionot nasloven kako "Zapaden Balkan na patot kon EU: konsolidirawe na stabilnosta i zgolemuvawe na prosperitetot". Vo izve{tajot, na zemjite od regionot im se prepora~uva da usvojat zaedni~ki regionalen dogovor za slobodna trgovija i celosno da gi sprovedat reformite vo javnata admninistracija. Regionalnata trgovska integracija predviduva sklu~uvawe eden regionalen dogovor za slobodna trgovija me|u Albanija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija i Crna Gora i Makedonija, eden vid "balkanska CEFTA", namesto dosega{nite me|usebni dogovori za slobodna trgovija. Evropskata unija obezbeduva zna~itelna finansiska i tehni~ka pomo{ za zemjite od Zapaden Balkan. Za da ja poednostavi procedurata za pomo{ta koja e nameneta za ovie zemji, Evropskata komisija, na 10 maj 2000 godina, gi zameni postoe~kite programi za pomo{ (kako {to bea programite FARE i Obnova) so KARDS-programata kako edinstven instrument namenet za pomo{, rekonstrukcija, razvoj i stabilizacija. Glavna cel na ovaa programa e da gi poddr`i vo reformite pette dr`avi vo Procesot za stabilizacija i asocijacija. Po~ituvawe na demokratskite principi, na vladeeweto na pravoto, na ~ovekovite i malcinski prava i na fundamentalnite slobodi se preduslovi za koristewe na fondovite od ovaa programa. Vo EU se razmisluva za voveduvawe nov mehanizam za finansirawe nare~en Pretpristapen instrument (Instrument for Pre-Accession – IPA). Ovoj instrument }e bide namenet za zemjite od Procesot za stabilizacija i asocijacija, no }e pravi razlika pome|u "potencijalnite kandidati" i "kandidatite za ~lenstvo". Vo sekoj slu~aj zemjite od Procesot }e treba da nau~at kako da gi koristat mehanizmite na ovoj nov instrument. Paktot za stabilnost
Me|utoa, Paktot za stabilnost ima, pred se, me|unaroden kontekst, {to ne e dovolno za da se razvie edna kultura na sorabotka koja }e ima regionalen beleg. Takva sorabotka mora da dojde od samiot region. Preku sorabotka do integracija Iniciraweto na procesot na regionalna sorabotka ne e tolku lesna zada~a i se u{te pretstavuva predizvik. Poslednite petnaeset godini ispolneti so vojni, raspadi na dr`avi i embarga imaa golemi efekti na vnatre{nite ekonomii na dr`avite od Balkanot, na me|ugrani~nata trgovija, i vo odredeni slu~ai, na socijalnata i politi~ka me|udr`avna sorabotka. Nedostatokot na ekonomska kohezija, visokata stapka na "sivata ekonomija", zabavenata demokratska tranzicija i etni~kiot nacionalizam bea identifikuvani kako pre~ki za regionalnata sorabotka. Sostojbata dopolnitelno be{e vlo{ena so nedostatokot na iskrena politi~ka volja za sorabotka i neprepoznavawe na potrebata od zedni~ko deluvawe. Ili, podobro re~eno, sorabotkata se odviva{e vo podra~jata koi bea jasno definirani od strana na EU kako oblasti koi{to baraat regionalni odgovori (kako {to se borbata so organiziraniot kriminal, ilegalnata imigracija, drugite formi na nelegalna trgovija, politikata na vizi, upravuvaweto so granicite i infrastrukturnite proekti), i samo poradi perspektivata od eventualnata integracija vo Unijata. Kone~no, samata EU i nejzinite zemji-~lenki, isto taka, pridonesoa za komplicirawe na odredeni situacii vo devedesettite godini od minatiot vek. ^esto pati nedostasuva{e koordinacija pome|u nacionalnite politiki i ima{e pote{kotii vo definiraweto na soodvetna i koherentna regionalna strategija. Politikata za ispolnuvawe na odredeni uslovi na zemjite od regionot koja{to ja vode{e Unijata ponekoga{ se poka`uva{e kako problemati~na. Imeno, toa se dol`e{e na razli~nosta na instrumentite, dogovori za asocijacija (so Bugarija i so Romanija) i dogovori za stabilizacija i asocijacija (so Hrvatska, so Makedonija, so Albanija, so Bosna i Hercegovina i so Srbija i Crna Gora), koi gi primenuva{e EU kon zemjite od regionot. Ponatamu, dodeka na edna strana SAP-procesot fukcionira{e na bilateralna osnova, Paktot za stabilnost, na druga strana, promovira{e regionalna sorabotka. Obidite na EU da ja promovira stabilnosta i regionalnata sorabotka imaa samo ograni~en uspeh. EU ima{e samo delumen uspeh vo koristeweto na svoite ekonomski i politi~ki kapaciteti vo namerata da gi ohrabri doma{nite reformi. Na toj na~in, EU verojatno napravi pomal progres od NATO vo nadminuvaweto na bilateralniot karakter na nejzinite odnosi so zemjite od Zapaden Balkan i ohrabruvaweto na multilateralnata, regionalna forma na sorabotka. Eden od na~inite na promovirawe na vakva sorabotka mo`e da bide koristewe na kanalite, otvoreni so bilateralnite dogovori i programata za pomo{, za da se promovira multilateralnata i transgrani~na sorabotka vo oblastite na ekonomskiot razvoj, infrastrukturata, transportot, ekologijata i prevencija na kriminalot. Na voeno-politi~ko nivo, pogolemo zna~ewe treba da im se dade na na~inite so koi novata "zaedni~ka evropska odbrana" mo`e da ja promovira regionalnata sorabotka vo Zapaden Balkan preku vklu~uvawe na aspirantite vo razni edukativni programi na Unijata. Se ~uvstvuva potrebata od zdru`uvawe na naporite na zemjite od Zapaden Balkan vo nivniot obid da stanat del od evropskoto semejstvo. Vo sprotivno, na celiot region mu se zakanuva da ostane nadvor od Unijata na podolg period. Vo nekoi evropski zemji ima duri i razmisluvawa deka zemjite od Zapaden Balkan treba da ostanat nadvor od EU. Ovie mislewa mo`at da stanat duri i povlijatelni dokolku se prodlabo~i krizata vo Unijata. Poradi toa, zemjite od Zapaden Balkan treba da nastapuvaat zaedno, bez ogled na toa {to sekoja od niv }e se integrira vo soglasnost so svojot sopstven razvoj.
|
||||||
|
|
||||||
|
Evroatlanski integracii
Zna~eweto na logistikata mo`e da se sogleda od aspekt na ispolnuvawe na strategiskata opredelba vo odbranata za sozdavawe mala, sovremena, visokoprofesionalna i opremena vooru`ena sila, kako garancija za besprekorna mobilnost i podgotvenost za spravuvawe so site novi zakani, rizici i opasnosti i za u~estvo vo misii na NATO-alijansata. Vakvata pretpostavka, bezdrugo, podrazbira celosno reformirawe na logistikata i nejzino dizajnirawe spored standardite na NATO. Za volja na vistinata, spored misleweto na sovetnikot za logistika od NATO-sovetodavniot tim, potpolkovnikot Majkl Vulf, logistikata kako poim malku e zastapena vo Strategiskiot odbranben pregled (SOP), iako ima posebni poglavja za oddelni sodr`ini, kako {to se, na primer, sredstvata i opremata. Praktikata ja nametna potrebata za po{iroko sogleduvawe na va`nosta na logistikata, taka {to odnosot sprema ova pra{awe celosno se menuva vo 2004 godina, a nejzinoto zna~ewe posebno se istaknuva i vo Belata kniga na odbranata od 2005 godina. Va`nosta i opse`nosta na logistikata e sodr`ana i vo definiranata misija {to treba da ja izvr{uva kako obezbeduvawe navremena i efektivna poddr{ka koja ovozmo`uva podgotvenost i odr`livost na sevkupnite voeni sili za celiot spektar misii na odbranata. Konkretno, taa gi opfa}a onie aspekti na voenite operacii koi se odnesuvaat na: dizajniraweto i razvojot, nabavkite, skladiraweto i dvi`eweto na trupite; distribucijata, odr`uvaweto, evakuacijata i organizacijata na materijalno-tehni~kite sredstva; nabavkata ili izgradbata, operaciite i organizacijata na objekti; nabavkata ili obezbeduvaweto uslugi i medicinskata i zdravstvenata poddr{ka. Komitet za reformi vo logistikata Kako dvi`e~ka sila za da se smeni razmislata vo odnos na logistikata, spored sovetnikot Vulf, be{e donesuvaweto re{enie od ministerot za odbrana za formirawe Visok izvr{en komitet za reformi vo logistikata. Ovoj komitet zastana zad reformite i ja prezede odgovornosta za razvoj i implementacija na Programata za transformacija na logistikata vo odbranata. So toa, vsu{nost, be{e ovozmo`eno izvr{uvawe na strategijata na MO za voena logisti~ka reforma i transformacija. Golem is~ekor vo rabotata Visokiot izvr{en komitet napravi so usvojuvaweto Op{t koncept za logisti~ka poddr{ka, koj be{e odobren vo septemvri 2004 godina i ottoga{, vo kontekst na Dinami~niot plan za transformacija na ARM, toj vo celost se sproveduva. Vo dekemvri 2005 godina be{e usvoen i Konceptot za poddr{ka od zemjata-doma}in i Doktrinata za akvizicija. Visokiot izvr{en komitet za logisti~ka reforma vo rabotata gi koristi site identifikuvani i mo{ne zna~ajni dokumenti za ispolnuvawe na idnite strategiski celi i opredelbi na Republikata. Toj se potpira vrz nacionalnata legislativa i politika, zada~ite i misiite dadeni vo SOP, partnerskite celi, lekciite nau~eni od rasporeduvaweto na silite vo Avganistan i vo Irak, kako i lekciite nau~eni od {tabnata ve`ba "Vodno 03". Komitetot e centralno upravuvan izvr{en organ (so decentralizirano izvr{uvawe) so vizija i misija za transformacija vo odbranata. Sostaven e od visoki pretstavnici od Sektorot za logistika na MO, od ARM - G4, od Komandata za logisti~ka poddr{ka i od Voenata bolnica, a po potreba se popolnuva i so drugi klu~ni pretstavnici od logistikata vo odbranata. So nego pretsedava dr`avniot sovetnik za logistika. Za implementacija na potrebnata doktrina, za izrabotka na politi~ki dokumenti, na organizacioni {emi i na drugi potrebi za novata struktura na silite identifikuvani vo SOP i vo Nacionalniot koncept za bezbednost i odbrana, Komitetot ima formirano Rabotna grupa za logisti~ka transformacija. Kako interdisciplinaren organ funkcionira vo ramkite na sistemot za menaxment vo odbranata. Negovo e da obezbeduva va`ni informaciii za pretsedava~ot, za rakovodnite logisti~ari i za rakovodstvoto na MO i ARM, koi im se potrebni za donesuvawe kvalitetni i efikasni odluki vo vrska so personalot, materijalnite resursi i ekonomi~nosta. Za izmereniot napredok vo logisti~kata reforma podnesuva redovni izve{tai do najvisokite strukturi vo MO i G[, so cel prioritetite vo reformata sekoga{ da bidat vidlivi. Poradi pokvalitetno i postru~no izvr{uvawe na rabotite, Komitetot jasno gi identifikuva site dejstva povrzani so organizacijata i sproveduvaweto na reformskite logisti~ki procesi. Opsegot na rabotata mu e mo{ne {irok i mo`e da se menuva vo soglasnost so potrebite na zdru`enata logistika. Za sekoja oblast ima formirano po edna rabotna pod-grupa, koja gi razgleduva i gi procenuva mo`nostite na funkcionalnata oblast i sposobnosta za zadovoluvawe na zdru`enite logisti~ki potrebi na strategisko, na operativno i na takti~ko nivo. Dve zna~ajni oblasti
Kako poseben pridones vo transformiraweto na logiostikata mo`e da se istakne i razvivaweto na katalog na sposobnosti na zemjata doma}in. Preku ovoj katalog mo`e da se sogleda dostignatiot stepen na logisti~kata transformacija i da se utvrdat prioritetite vo natamo{noto prestruktuirawe. Vo uspesite mo`e da se vbroi i otvoraweto benzinska stanica vo dekemvri 2005 godina za obezbeduvawe gorivo za vozilata na site NATO-trupi vo regionot. Vo ramkite na vtorata oblast, edno od pozna~ajnite pra{awa e transformiraweto na Voenata bolnica i redukcijata na personalot, koja treba da se izvr{i spored nasokite od Strategiskiot odbranben pregled. Izvesno e deka do krajot na 2007 godina personalot na ovaa ustanova mora da se reducira na 430 lica. Spored edna studija od pretstavnici na Norve{kiot komitet za pomo{, i ovaa brojka e pregolema. Zatoa tie predlagaat zna~itelen del od kapacitetite na Voenata bolnica da premine vo javnoto zdravstvo, a drugiot del da ostane za opslu`uvawe na Armijata na Republika Makedonija. No, zasega na sila ostanuva prethodnata odluka za redukcija, so zabele{ka deka }e se bara najpovolnoto i najbezbolnoto re{enie za personalot. Druga prikazna za uspehot e formiraweto i rasporeduvaweto na Zdru`eniot medicinski tim vo Avganistan, vo koj, pokraj na{i pripadnici, vo sostavot ima pretstavnici od Hrvatska i od Albanija. Zdru`eniot medicinski tim e inkorporiran vo gr~kata terenska bolnica i dejstvuva mo{ne kompaktno i uspe{no. Najgolem predizvik vo transformacijata na odbranata pretstavuva standardizacijata na sredstvata i na opremata i voveduvaweto oru`je, sistemi i kalibri kompatibilni so tie {to gi koristat zemjite-~lenki na NATO, osobeno strategiskite partneri. Site napori {to gi pravi MO i ARM na toj plan se svrteni kon taa nasoka. Vo toj kontekst mo`at da se navedat i izvr{enite nabavki na posofisticirani borbeni sredstva i sistemi za podobruvawe na borbenata gotovnost na silite. Tuka mo`e da se spomne nabavkata na sovremena avtomatska pu{ka 5,56 M-21 so potrebna koli~ina municija za opremuvawe na specijalnite edinici; doopremuvaweto na helikopterite MI-17 i MI-24 so ANVIS/HUD-sistemi za letawe so o~ila za no}no letawe; nabavkata na sovremeni sredstva i sistemi za vrski; opremuvaweto na deklariranite edinicite so sovremeni za{titni sredstva i ABHO-oprema; nabavkata na vle~en voz za in`eneriski ma{ini; nabavkata na simulator za takti~ka obuka za 50 vojnici, podvi`ni elementi za pe{adisko ga|awe na streli{teto "Petrovec", dvogledi "[tajner", rezervni delovi za KORS-ovite na upotreba, knigi, pravila i drugo. Ovde, bezdrugo, treba da se naglasi i nabavkata na okolu 180 vozila od holandskata armija, koja podolgo vreme preku mediumite ja branuva{e na{ata javnost za navodnata necelishodnost i neisplatlivost. Sovetnikot po logistika Majkl Vulf, sprotivno na toa, tvrdi deka vozilata se sosema malku koristeni i deka se vo mnogu dobra sostojba. Najpovolno e toa {to so niv se zgolemuva transportnata sposobnost na Armijata i se postignuva kompatibilnost so sredstvata na NATO. Ovaa nabavka, vsu{nost, u{te edna{ ja potvrduva trajnata opredelba vo ostvaruvaweto na Programata za nabavki vo odbranata i postignuvaweto na trite celi: da se informiraat dano~nite obvrznici deka nivnata bezbednost se ovozmo`uva so temelni finansiski planovi; da se ovozmo`i zainteresiranite nabavuva~i da bidat informirani deka vo fazata na nabavkata, odlukite }e se zasnovaat samo vrz kvalitetot, cenata i sposobnosta za dostava i da se informiraat korisnicite na opremata deka MO ja obezbeduva najkvalitetnata oprema {to mo`e da se kupi vo ramkite na raspolo`livite finansiski sredstva.
|
||||||
|
|
||||||
|
Razgovor
Gospodine Buxaku, {to bi mo`ele prvi~no da ka`eme vo pogled na na{ata podgotvenost za spravuvawe i dejstvuvawe vo krizni sostojbi? - Denes, dr`avata e taa koja treba da znae da gi koordinira silite i resursite za da mu pomogne na naselenieto pri eventualni krizi, po~nuvaj}i od preventivnoto dejstvuvawe, ranoto predupreduvawe, pa do spravuvaweto so krizi. Sistemot za upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija e vo nasoka i vo korelacija so sovremenite tekovi na op{testveno-politi~koto `iveewe i raste`, a vo soglasnost, konkretno, so evropskite, a i so svetski normi i tekovi vo toj pogled. Se razbira, seto toa e vo ramkite na na{ite mo`nosti. Dosega, kako {to znaete, delovite od toj sistem za spravuvawe so krizi funkcioniraa separatno. Centarot za upravuvawe so krizi (CUK) na Republika Makedonija gi ostvaruva zakonski zacrtanite pravci vo sistemot za upravuvawe so krizi koi{to se predvideni soglasno Zakonot za upravuvawe so krizi. Od svoeto formirawe (5 oktomvri 2005 godina), kako organ na dr`avnata uprava za poddr{ka vo sistemot za upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija, Centarot e vo faza na podgotvitelna operativna sposobnost. Pritoa, Centarot za upravuvawe so krizi, istovremeno se doekipira, (materijalno i kadrovski - tamu kade {to se u{te e potrebno) i raboti na podgotvuvawe na podzakonskite akti koi{to ima obvrska da gi podgotvi soglasno Zakonot za upravuvawe so krizi. Bi go istaknal i toa deka so donesuvaweto na Zakonot za upravuvawe so krizi se postavija osnovite za ureduvawe na sistemot za upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija so zatvorawe na krugot na dejstvuvawe, poto~no, za lokalno ili regionalno re{avawe na problemot, a dr`avata, ako e potrebno, koordinirano, preku Sistemot za upravuvawe so krizi da intervenira, kako {to se veli, "od gore". No prvo se dejstvuva lokalno i regionalno so resursite koi{to se vo reonot na kriznoto podra~je. Potoa, zavisno od procenite, se izvr{uvaat zacrtanite zada~i od telata na Vladata, koi{to se vo sistemot za upravuvawe so krizi i koi se odgovorni za procenuvaweto i za upravuvaweto. Mo`e da se ka`e deka so donesuvaweto na Zakonot za upravuvawe so krizi, kako komplementaren so Zakonot za za{tita i spasuvawe, se vr{i nadograduvawe na sistemot i zabrzuvawe i koordinirawe na procesot pri donesuvaweto odluki za intervencii vo krizni sostojbi i proporcionalno, razumno i seriozno koristewe na resursite koi{to gi imame vo dr`avata. Koi subjekti ja ~inat glavnata potpora na sistemot i koi aktivnosti gi sproveduvaat?
Subjektite koj{to ja ~inat potporata na sistemot se: ministerstvata i drugite organi na dr`avnata uprava, silite za za{tita i spasuvawe, Armijata, organite na op{tinite i na gradot Skopje, javnite ustanovi i slu`bi, kako i trgovskite dru{tva koi se od posebno zna~ewe za rabota vo krizna sostojba. Site tie imaat pove}e obvrski, odnosno zada~i vo vrska so prevencijata i spravuvaweto so krizna sostojba. Konkretno, na primer, op{tinite i gradot Skopje, vo ramkite na nivnite zakonski nadle`nosti, imaat obvrska za svoi potrebi, zaradi efikasna prevencija i rano predupreduvawe od potencijalna krizna sostojba, da vr{at procena na rizicite i opasnostite na lokalno nivo, da gi utvrduvaat potrebite i da gi planiraat resursite. Isto taka, vo spravuvawe so kriza gradona~alnicite na op{tinite i na gradot Skopje obezbeduvaat koordinacija na u~esnicite vo sistemot za upravuvawe so krizi na lokalno nivo i izvr{uvaat i drugi zada~i me|u koi e i nivnata obvrska da odlu~uvaat za visinata i za sredstvata za upravuvawe so krizi od buxetot na op{tinite i na gradot Skopje. Centarot, pokraj drugoto, e predvideno da vr{i i me|unarodna sorabotka, bidej}i vo prevencijata i vo spravuvaweto so krizna sostojba mo`at da u~estvuvaat i me|unarodni organizacii, institucii i poedinci, sekako vo soglasnost so me|unaroden dogovor kon koj Republika Makedonija pristapila ili go ratifikuvala, vo soglasnost so zakon ili drugi propisi. Odluka za postoewe krizna sostojba na teritorijata na Republika Makedonija ili na del od nea, za koja ne postojat uslovi za proglasuvawe na voena ili vonredna sostojba donesuva Vladata. Konkretno, vo ramki na organizacijata i funkcioniraweto na organite i telata vo sistemot za krizi, zaedno so CUK, se formirani Upravuva~ki komitet i Grupa za procena na koi{to CUK im e glavna poddr{ka. Upravuva~kiot komitet i Grupata za procena se tela na Vladata, a Centarot za upravuvawe so krizi e samostoen organ na dr`avnata uprava vo polo`ba i funkcija na direkcija, so svojstvo na pravno lice. Upravuva~kiot komitet go so~inuvaat ministrite za: vnatre{ni raboti, zdravstvo, transport i vrski, odbrana, nadvore{ni raboti i rakovoditelot na Grupata za procena. Inaku, vo zavisnost od uslovite vo krizna sostojba, po potreba so ova telo se vklu~uvaat i drugi ~lenovi. Inaku, predlog za utvrduvawe na krizna sostojba, do Upravuva~kiot komitet, mo`e da podnese funkcioner koj rakovodi so organ na dr`avna uprava, ~len na Upravuva~kiot komitet, rakovoditelot na Grupata za procena i direktorot na Centarot za upravuvawe so krizi. Grupata za procena, pak, ja so~inuvaat direktorite na Biroto za javna bezbednost, Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe, Agencijata za razuznavawe, direktorite i zamenicite na direktorite na Centarot za upravuvawe so krizi i Direkcijata za za{tita i spasuvawe, zamenikot na na~alnikot na G[ na ARM, kako i rakovoditelot na Slu`bata za bezbednost i razuznavawe vo Ministerstvoto za odbrana. Od toj sostav se izbira i rakovoditel na Grupata, a analizite, preporakite i zaklu~ocite se dostavuvaat do Upravuva~kiot komitet, do pretsedatelot na Vladata, do pretsedatelot na RM i do pretsedatelot na Sobranieto na RM. Koi zada~i gi izvr{uva Centarot? Centarot za upravuvawe so krizi e predvideno da gi vr{i slednive raboti: obezbeduva kontinuitet vo me|uresorskata i vo me|unarodnata sorabotka, konsultacii i koordinacija vo upravuvaweto so krizi; izrabotuvawe i a`urirawe na edinstvena procena na rizicite i opasnostite za razre{uvawe na kriznata sostojba; predlaga merki i aktivnosti za razre{uvawe na krizna sostojba i drugi raboti utvrdeni so zakon. Inaku, Centarot e nositel na vkupnata poddr{ka (stru~na, organizaciona, administrativna i druga) na Upravuva~kiot komitet i na Grupata za procena. Vo pogled na me|unarodnata sorabotka, pokraj so nam srodnite centri, sorabotka se vospostavuva so OON, so OBSE, so EU, so NATO, a sekako i so stranskite ambasadi vo zamjava. Centarot sorabotuva i so Me|unarodniot komitet na Crveniot krst i so Me|unarodnata federacija na dru{tvata na Crveniot krst i na Crvenata polumese~ina i so drugi me|unarodni humanitarni organizacii. Inaku, vo zemjava se formirani 34 regionalni centri za upravuvawe so krizi so sedi{ta vo odredeni op{tini i eden Centar za upravuvawe so krizi na grad Skopje. Tie se informiraat, ja sledat sostojbata, razmenuvaat podatoci i informacii. Tie postojat i zaradi davawe predlozi za upravuvawe vo krizna sostojba i za izrabotka na procena. Vo niv se formiraat regionalni {tabovi, a Centarot za upravuvawe so krizi se formira Glaven {tab, rakovoden od direktorot na Centarot, kako operativno stru~no telo, koe rakovodi so aktivnostite za prevencija i spravuvawe so krizni situacii. Se ~ini deka obemot na rabotite {to gi izvr{uva Centarot e mo{ne golem. Dali toj kvantitet donesuva kvalitet? Kuso ka`ano: da. Disperziraweto na regionalnite obvrski, poto~no na op{tinskite zna~i e da se sozdadat uslovi sekoj da planira i da se osposobuva so spravuvawe vo krizna sostojba, ednostavno ka`ano, prvo vo sopstveniot dvor. Koga krizata }e gi nadmine mo`nostite na op{tinata toga{ dejstvuvaweto se profilira na drugo nivo, odnosno spravuvawe so krizata preku koordinirano dejstvuvawe so resursite koi{to gi imame vo dr`avata, prvo vo sosednite op{tini, pa potoa i vo drugi. Vo soglasnost so ratifikuvani me|unarodni dogovori, so zakon ili so drug propis, kako i vrz osnova na preporakite i nasokite na Upravuva~kiot komitet i na Grupata za procena, vo krizna sostojba Centarot ja ostvaruva koordinacijata i so me|unarodnite organizacii. Spored toa, vo funkcija na za{tita na interesite na Republika Makedonija vo krizna sostojba, po odluka na Vladata, mo`at da u~estvuvaat i me|unarodni organizacii, institucii i poedinci. Verojatno, vo uslovi na krizna sostojba, Centarot za upravuvawe so krizi mo`e da smeta na pomo{ i od Armijata na Republika Makedonija? Toa zavisi od vidot i od nivoto na kriznata sostojba. Konkretno, koga so kriznata sostojba e zagrozena bezbednosta na Republika Makedonija, a organite na dr`avnata uprava nemaat soodvetni resursi i sredstva za nejzina prevencija i spravuvawe, toga{ del od Armijata u~estvuva vo poddr{ka na Policijata. Za takvoto armisko u~estvo vo spravuvaweto so eventualna kriza, predlog do Vladata dava Upravuva~kiot komitet, so {to vidot i brojot na sili i na kapaciteti na armiskite edinici namenata i zada~ite koi se baraat i sekako, vremetraeweto na aktivnosta i anga`iraweto, }e se dopreciziraat so propis na pretsedatelot na Republikata. Va`no e da se poso~i deka po predlog na Vladata, za u~estvo na del od Armijata vo spravuvaweto so krizna sostojba odlu~uva pretsedatelot, koj vpro~em e i vrhoven komandant na ARM. Toj mo`e vo sekoe vreme da ja preoceni potrebata od u~estvo na del od Armijata. Inaku, pretsedatelot go odreduva na~inot na armiskoto u~estvo vo krizna sostojba, a ministerot za odbrana vo soglasnost so ministerot za vnatre{ni raboti gi reguliraat rabotite okolu obezbeduvaweto na potrebnata podgotvenost, obuka i ve`bi za eventualno takvo u~estvo na Armijata vo poddr{ka na Policijata vo slu~aj na krizna sostojba. Najdobro e koga Centarot za upravuvawe so krizi ima najmalku rabota. Mo`no li e toa da se obezbedi?
Da potsetime, vo Centarot e vospostaven edinstven broj na povik - javuvawe vo slu~aj na rizici, opasnosti i drugi nesre}i na celata teritorija na Republika Makedonija, 24 ~asa, sekoj den od nedelata. Toj broj e 195, {to e i naj{irokata direktna vrska so gra|anite koi{to mo`at da se javat preku nego vo slu~aj koga se o~evidci na slu~uvawa koi{to se dvigateli na krizna situacija, sostojba, odnosno vo slu~aj na rizici i opasnosti i drugi nesre}i na celata dr`avna teritorija. Inaku, vo evropskiot edinstven komunikacisko-informativen sistem e aktuelen brojot 112. Novite ~lenki na Evropskata unija ve}e go vostanuvaat ovoj broj namesto nivnite dosega{ni. Toj pat, spored mo`nostite, go sledime i nie. Inaku, na{iot komunikaciski informativen sistem raboti 24 ~asa sekoj den vo nedelata. Sozdavaweto efikasen sistem za krizen menaxment pretstavuva poseben pridones vo integriraweto na Republika Makedonija vo evroatlantskite asocijacii? - Samoto sozdavawe efikasen sistem za upravuvawe so krizi e neminovna potreba. Od druga strana, sozdavaweto takov sistem e preduslov za ispolnuvawe, na primer, na kriteriumite za ~lenstvo vo NATO, i toa e sostaven del na transformacijata na bezbednosta i odbranata na Republika Makedonija. Sozdavaweto efikasen sistem za upravuvawe so krizi e potreba za da bideme dobro organizirani i sposobni, prvo za nas samite kako dr`ava, a potoa, vo koordinacija so me|unarodnite faktori, da bideme del od me|unarodniot sistem za bezbednost i sigurnost.
|
||||||
|
|
||||||
|
Sogleduvawa
Usvojuvaweto na Zakonot za upravuvawe so krizi od strana na Sobranieto na Republika Makedonija vo izminatata godina, e od golemo, isklu~itelno zna~ewe za zemjata. So ovoj zakon se sozdadeni temelni predispozicii za upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija, i toa preku organizacijata i funkcioniraweto, odlu~uvaweto i upotrebata na resursite, komunikacijata, koordinacijata i sorabotkata, so {to direktno se ovozmo`uva brza i to~na procena na zagrozenosta na bezbednosta na Republikata, navremeno planirawe i finansirawe.
Nemaweto regulativa nitu praktika na koordinirawe na procenata na kriza, ja nametna potrebata od poseriozna artikulacija za perspektivite na konceptot za upravuvawe so krizi. Konfliktot vo 2001 godina poka`a deka organizacijata i koordinacijata na instituciite vo ostvaruvaweto na bezbednosta i odbranata vo Republika Makedonija ne e dobra. Me|u niv ne postoe{e vospostavena organizacija, proceduri i proces na odlu~uvawe za kontrola na kriza ili krizna situacija. Krizata vo Republika Makedonija gi otvori site ranlivi pra{awa na funkcioniraweto na politi~kite i bezbednosnite institucii vo uslovi koga se bara iten koordinativen odgovor. Krizata poka`a deka instituciite se neuspe{ni vo obidite da gi prepoznaat svoite ingerencii. Vo takvi uslovi, tie, te{ko gi koordiniraa zaedni~kite aktivnosti. Analizata poka`a deka koordiniran odgovor izostana i od strana na bezbednosnite sili-policijata i vojskata. Problemot se pojavi vo vid na nerazjasnetost pome|u klu~nite bezbednosni institucii, vojskata i policijata, vo vrska so podelbata na odgovornosta pome|u niv. Ovie problemi sozdadoa vpe~atok na lo{a simulacija na krizata. Od dene{na prizma, odnosno, postkonfliktniot period otvori nova stranica od listata na idnite problemi i mo`nosti za idni postkonfliktni krizi. Potencijalot za nestabilnost i nesigurnost ili potencijalot za konflikt ne e i ne mo`e da bide celosno eliminiran. Vo slu~ajot na postkonfliktna Makedonija, mo`nostite/rizicite se se u{te prisutni: nelegalno oru`je, korupcija, nadvore{na poddr{ka za vooru`eno nasilstvo, nelegalni vooru`eni grupi, organiziran kriminal, nedozvolena trgovija so droga, so oru`je i so lu|e itn. Isto taka, bezbednosta na Republika Makedonija, mo`e da bide zagrozena i od drugi rizici i opasnosti, odnosno, od elementarni i drugi nepogodi, tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi, epidemii na karantinski i drugi zarazni zaboluvawa kaj lu|eto i `ivotnite, kako i degradacija od pogolem obem i uni{tuvawe na `ivotnata sredina. Vo vakvi uslovi, vo Republika Makedonija so vospostavuvaweto civilno menaxirawe na krizite preku formiraweto na Centarot za upravuvawe so krizi, se obezbeduva civilna i demokratska kontrola vrz aktivnostite i silite, so {to direktno }e se vlijae vrz koordiniranosta i efikasnosta na sistemot, {to e na{a generalna cel. Zatoa, denes, inauguracijata na Centarot za upravuvawe so krizi i implementacijata na Zakonot za upravuvawe so krizi se u{te pretstavuvaat edna od osnovnite i predizvikuva~ki celi ne samo na Vladata na Republika Makedonija, tuku, sega i na Centarot za upravuvawe so krizi. Centarot so svoite aktivnosti treba da ja opravda potrebata za negovoto organizirawe spored eden nesporen fakt, a toa e deka vo Republika Makedonija upravuvaweto so krizi ne mo`e efikasno da se ostvaruva preku funkciite na bezbednosniot sektor, koj se u{te e vo reformi i vo potraga po jasno definirana funkcija. Zatoa, formiraweto na Centarot za upravuvawe so krizi }e pomogne vo nadminuvaweto na lo{ata koordinacija na instituciite vo ostvaruvaweto na bezbednosta i na odbranata. Ova, pak, e determinirano so visokiot stepen na prevencija, rano predupreduvawe i spravuvawe so krizi nastanati od rizici i opasnosti po bezbednosta na Republika Makedonija. Toa zna~i deka upravuvaweto so krizi treba da opfati pribirawe informacii, procena, analiza na sostojbata, utvrduvawe na celite i na zada~ite, razvoj i sproveduvawe na potrebnite dejstva. Ottamu, Centarot za upravuvawe so krizi, so cel da gi ostvari svoite osnovni odredbi, }e treba {to pobrgu i pokvalitetno da gi izraboti site podzakonski akti. Vsu{nost, dolgoro~no gledano, ova }e pridonese za sozdavawe nova "strategiska kultura" kako refleks na na{ata multietni~ka realnost. So drugi zborovi, od Centarot za upravuvawe so krizi se o~ekuva da ja odigra va`nata uloga vo kreiraweto na politikata za upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija. O~igledno, so brzata implementacija na Zakonot za upravuvawe so krizi }e se postigne ovaa cel. Vo makedonskoto op{testvo postoi percepcija deka konfliktot vo 2001 godina ostavi vpe~atok na lo{a simulacija na krizata. Toa zna~i deka konfliktot poka`a deka organizacijata i koordinacijata na instituciite ne se dobri. Zatoa pak, denes, Zakonot nudi pozitivno re{enie kako da se nadmine vakvoto negativno re{enie. Toa zna~i deka ulogata na Centarot za upravuvawe so krizi e da bide posrednik vo koordinacijata me|u instituciite vo ostvaruvaweto na bezbednosta i odbranata. So drugi zborovi, od nego se o~ekuva da ja odigra va`nata uloga na link pome|u ovie institucii, i da vospostavi organizacija, proceduri i proces na odlu~uvawe za kontrola na krizata ili kriznata sostojba.
Bezbednosta ne e sekoga{ merliva kategorija. Percepciite za zakanite, rizicite i opasnostite se od ogromna va`nost, pa taka i ulogata na Centarot vo toj pogled e dvojna: toj treba da ja sledi sostojbata i da predlaga merki i aktivnosti za razre{uvawe krizi i krizna sostojba. Isto taka, zaradi efektot vo sproveduvaweto na planskite merki za efikasna organizacija, nu`na e potrebata od kategorizacija na krizite (politi~ka, ekonomska, socijalna, voena i dr.). Toa, pak, e determinirano so visokiot stepen na prezemeni soodvetni aktivnosti. O~igledno, Centarot vo takvi okolnosti }e nema problem vo svoeto rabotewe. Diskursot za relacijata Centar za upravuvawe so krizi-ministerstva e ne{to porazli~en. O~igledno site ministerstva ne treba da imaat isti ingerencii vo sproveduvaweto na merkite i aktivnostite. Ministerstvoto za odbrana i za vnatre{ni raboti spa|aat vo redot na instituciite koi, spored Zakonot za upravuvawe so krizi, imaat najgolem broj ingerencii vo sproveduvaweto na aktivnostite za menaxiraweto na krizite. Isto taka, treba da se preciziraat ingerenciite i na drugite ministerstva koi so svoite aktivnosti }e treba da pridonesat vo efikasnoto sproveduvawe na aktivnostite za uspe{no menaxirawe na krizite i kriznite sostojbi. Tokmu zatoa Centarot za upravuvawe so krizi so golemo vnimanie treba da ja isplanira svojata strategija, i toa od gledna to~ka na prevencija, rano predupreduvawe, pa se do planski merki i aktivnosti (koi i koga) i obuka i izve`buvawe na personalot koj se predviduva da se anga`ira. Ili, poinaku ka`ano, Centarot go ~eka intenzivna i golema rabota.Tokmu vo taa nasoka }e zavr{am so mislata na golemiot Tolstoj: "Ne sakam da `iveam so razumot na drugiot, sakam da razmisluvam samiot. No, ~umu da se razmisluva za ona {to e poznato? Zemi go ona {to e gotovo i odi ponatamu. Vo toa e smislata na ~ove{tvoto". Imeno, porakata e jasna: Ona {to za nas e poznato e faktot deka postkonfliktna Makedonija ima "golema" potreba od brza, efikasna i kvalitetna implementacija na Zakonot za upravuvawe so krizi. A, kako i so koe tempo ponatamu, odgovorot e vo racete na Centarot za upravuvawe so krizi. Spored kvalifikaciite i kapacitetot na vrabotenite i na rakovodniot del vo Centarot za upravuvawe so krizi, iskreno veruvam deka toa }e bide mnogu brgu.
|
||||||
|
|
||||||
|
Aktuelno
Kako institucija, ARM se sostoi od pove}e konstitutivni kategorii (od vojnici, od stare{ini-oficeri i podoficeri i od civilni lica). Sekoja od ovie kategorii bara posebni kriteriumi, kako za stepenot na obrazovanieto i za obukata. Vo taa smisla, transformacijata na Armijata postavuva novi odnosi, so razli~na koncepcija i so barawa za vospostavuvawe na poinakov sistem za obrazovanie i obuka na nejzinite pripadnici. Vo po~etniot period od formiraweto na ARM, o~igledno e posveteno pogolemo vnimanie na procesot na obrazovanieto i na obukata na vojnicite i oficerite (Of), dodeka pomalku na podoficerite (Pof). Vo tekot na izminatiot period, vo soglasnost so postojanite tranzicii na op{testvenite odnosi vo Republikata i vo ARM, se pojavi potreba od preispituvawe na nejzinata organizacisko-formaciska postavenost. Pritoa, poa|ajki od opredelbite na R. Makedonija za za~lenuvawe vo NATO i od procesot na prestruktuiraweto na ARM za postignuvawe na taa cel, i za obezbeduvawe kompatibilnost so procedurite i standardite na zemjite-~lenki na NATO, se pojavi neminovna potreba od izmeni i dopolnuvawa na sistemot na obrazovanieto i obukata vo ARM. Koristej}i gi sopstvenite iskustva i iskustvata steknati preku bilateralnata sorabotka so zemjite-~lenki na NATO, kako i znaewata steknati niz {koluvaweto na personal nadvor od zemjata po razni osnovi, se otpo~na so adaptirawe na postoe~kiot i so dizajnirawe na nov sistem za obrazovanie i obuka. So ovie izmeni treba da se postigne celosna kompatibilnost na na{ata armija so armiite na zemjite-~lenki na NATO. Imaj}i gi predvid ulogite na navedenite kategorii na personal vo ARM, osobeno vnimanie zaslu`uvaat podoficerite, a so toa i i nivnoto obrazovanie i obuka. Za soodvetno da odgovorat na nivnata nova uloga i zada~i vo prestruktuiranata armija, neophodno e podoficerite da se zdobijat so soodvetno znaewe i ve{tini. Ovaa potreba nalaga nivno sistemsko obrazovanie i obuka. Samo so seopfatno, pravilno dimenzionirano i sistemski postaveno obrazovanie i obuka koja gi sledi site potrebi na podoficerite mo`e da se dobijat posakuvani rezultati, a toa se kompetentni podoficeri koi se sposobni da odgovorat na dol`nostite i na odgovornostite i da ja ostvarat dadenata uloga, kako i da bidat osnovni realizatori na site aktivnosti vo edinicite. Vo toj kontekst, Konceptot gi naglasuva potrebata i va`nosta od razvojot na podoficerite vo ARM. Postaveniot razvoj obezbeduva podoficeri kako kompetentni treneri, obu~eni borci i lideri so razvieni liderski karakteristiki, sposobni uspe{no da gi vodat svoite pot~ineti vo borba, koi imaat jasno definirana uloga i se organizirani vo podoficerskiot kor so jasno postaveni relacii vo odnos na oficerite vo ARM. Nasoki za razvoj na podoficeri vo ARM
Strategiskata opredelba na Republika Makedonija za integracija vo sovremenite asocijacii vo Evropa i vo svetot, i aktuelnata op{testveno-politi~ka situacija vo na{eto opkru`uvawe, pokraj drugoto, nalagaat transformacija i na Armijata kako va`en kostitutiven element vo dr`avata. Vo sistemot na vospostavuvawe me|usebni odnosi, dimenzioniraweto i razvojot na armiite za sekoja zemja, pretstavuva obvrska za sledewe na postoe~ki uslovi i standardi. Republika Makedonija, za da gi ispolni uslovite za za~lenuvawe vo me|unarodnite voeni i drugi asocijacii, treba da izgradi moderna i kompatibilna armija. Kompatibilnosta na Armijata so armiite na drugite dr`avi treba da se postigne spored strukturata i obu~enosta. Transformacijata na na{ata Armija, koja e vo tek, predviduva operativna i celosno profesionalna sila, koja }e mo`e da gi ispolni site postaveni misii. Ovaa cel bara postavuvawe nova organizacisko-formaciska struktura, vospostavuvawe posebni, novi me|usebni odnosi, dol`nosti i odgovornosti, so {to se postignuva celosna operabilnost so armiite-~lenki na NATO. Ovaa reorganizacija i transformacija na Armijata pretpostavuva: - vrvno obu~eni i motivirani profesionalni vojnici, sposobni za izvr{uvawe na site postaveni zada~i, vo mirovni i vo borbeni misii, vo zemjata i vo stranstvo;Podoficerite, kako specifi~no va`na kategorija vo Armijata, se razvivaat da bidat vo sostojba da ja razberat zamislata na komandantite, so celosna doverba da ja prezemat obvrskata i da bidat uspe{ni realizatori na misiite. Ovaa uloga podoficerite ja ostvaruvaat so liderstvo, preku li~en primer, spored li~no iskustvo, te`neat kon dostignuvawe na baranite standardi i rabotat na odr`uvawe na potrebnoto nivo na obu~enost, se gri`at za svoite vojnici i se adaptiraat na promenite koi se slu~uvaat vo svetot. Vakviot profil na podoficeri treba da ovozmo`i, tie da imaat poodgovorna uloga i da bidat stolbot na Armijata. [to obezbeduva Konceptot?
Po sogleduvawe na site potrebi, so temelna i celosna analiza vo konsultacija so site komandi, edinici i pretstavnici na armii od NATO, dadeni se re{enija za profesionalen razvoj na podoficerite i za formirawe na podoficerskiot kor. Konceptot go opfa}a periodot na selekcija na profesionalnite vojnici od samiot po~etok na nivnata kariera se do najvisokata podoficerska pozicija i ~in. Ova e od pri~ina na naglasuvawe na va`nosta od obezbeduvawe zdrava i kvalifikuvana osnova za selekcija na kandidati za podoficeri. Konceptot ne pretstavuva finalen dokument od pri~ina {to pove}eto navedeni elementi se predlog-re{enija. Vo tekot na razvojot i transformacijata, od po~etokot do celosnata implementacija i vospostavuvawe na site segmenti, zavisno od potrebite, mo`ni se negovi izmeni i dopolnuvawa. Konceptot obrabotuva op{ti potrebi, uslovi i stavovi za dizajnirawe na sistemot, potrebite za implementacija i konkretni stavovi, kriteriumi i procesi za funkcionirawe na sistemot. Site oblasti se razraboteni vrz baza na dosega{nite pozitivni ili negativni iskustva vo Armijata, kako i vrz osnova na pozitivni iskustva i rezultati vo nekoi armii na zemjite-~lenki na NATO. Efektualizacijata i legalizacijata na nekoi predlog-re{enija navedeni vo Konceptot baraat izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakonski regulativi. Za celosno definirawe i implementacija na pove}e oblasti od profesionalniot razvoj, kako del od op{tite odredbi, zaradi povrzuvawe so ostanatite kategorii vo strukturata na armijata, potrebno e da se izvr{i posebna analiza na ekspertsko nivo.
|
||||||
|
|
||||||
|
Misii
Novi stranici
Prviot zdru`en medicinski tim zamina na 9-ti avgust od Solun vo Kabul, a timot be{e rasporeden vo sostav na podvi`na hirur{ka bolnica vo ramkite na gr~kiot kontingent vo Kabul. Vtoriot zdru`en medicinski tim na zemjite-potpisni~ki na Jadranskata povelba, ve}e e vo Avganistan. Podgotovkite na zdru`eniot medicinski tim traeja ne{to pove}e od godina i polovina, pri {to se sprovedeni mnogu razli~ni aktivnosti, pred se vo podgotovkata na stru~en plan na razli~nite delovi od zdru`eniot medicinski tim od A3-formatot. Tie aktivnosti po~naa prvin so potpi{uvawe na memorandum za sorabotka, prodol`ija so individualna obuka na timovite vo ramkite na mati~nite dr`avi, za na kraj da prerasnat vo povisok stepen na obuka na zdru`eniot medicinski tim.
"Posle dolgi godini sorabotka vo ramkite na programata na NATO "Partnerstvo za mir" i zaedni~kite voeni ve`bi vo regionot i po{iroko, ovaa misija }e go potvrdi i zavidnoto nivo na interoperabilnost so na{ite partneri, zemjite-~lenki na NATO, {to e dokaz za uspe{nosta na reformite vo odbranata, no i najdobra preporaka za dobivawe pokana za ~lenstvo vo Alijansata na nejziniot sleden samit", istakna Crvenkovski. "So zadovolstvo mo`eme da konstatirame, izjavi pred zaminuvaweto na prviot zaedni~ki medicinski tim na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, deka zdru`eniot medicinski tim e podgotven da odgovori na site zada~i so koi }e bidat soo~eni vo tekot na izvr{uvaweto na misijata narednite {est meseci"."Napravivme se {to e potrebno pripadnicite na na{iot kontingent da bidat podgotveni, pred se profesionalno i krajno stru~no da si gi izvr{uvaat obvrskite, pritoa vodej}i smetka da se za{titat nivnite `ivoti i zdravje. Jas vo ovaa prilika im posakuvam se najdobro, pred se dobro zdravje, uspe{na misija i pribli`no za {est meseci da se najdeme na edna vakva sli~na ceremonija kade {to }e mo`eme da im posakame dobredojde. Se nadevam deka i narednite kontingenti }e bidat isto taka podgotveni, kako {to i tie se podgotveni", naglasi generalot Stojanovski.
Ova e prvpat ARM da u~estvuva vo me{an kontingent na mirovnici. Dosega vo Irak i vo Avganistan ispra}avme edinici sostaveni od isklu~itelno makedonski vojnici. Za prvpat vo mirovna misija, ARM ispra}a i `ena. "Vo timot u~estvuva{e i edna pripadni~ka na pone`niot pol, koja }e bide pretstavnik na sanitetskata slu`ba i se nadevam deka vo idnina }e napravivme golem is~ekor vo toj pravec", istaknuva, me|u drugoto, na~alnikot na Voenata bolnica, Petre Utkovski. Toj iska`a zadovolstvo {to pripadnicite na timot, izvr{uvaj}i mo{ne slo`eni zada~i, se poka`aa kako vistinski profesionalci, podgotveni da se soo~at so predizvicite. "Ova e humana misija, no voedno i slo`ena zada~a, re~e Utkovski. Dosta vlo`ivme vo lu|eto, vo nivnite psihofizi~ki i profesionalni podgotovki, zatoa i nivnata misija }e bide uspe{na".
^etvorica pripadnici na ARM (poru~nikot Sa{o Kapsirev, voen lekar, voedno i komandir na Zdru`eniot medicinski tim, Daniela Kostovska i postariot vodnik I klasa, Bajram Ademi, medicinski tehni~ari i pfv. Igor Mitkov, bolni~ar), kako del od zaedni~kiot medicinski vod na Makedonija, na Albanija i na Hrvatska, koj broi 12 ~lenovi, vo Avganistan (vo ramkite na gr~kiot kontingent vo ISAF) prestojuvaa 6 meseci. Po nivnite stapki, vo po~etokot na fevruari, zamina noviot Zdru`en medicinski tim sostaven od pripadnici na Makedonija, na Albanija i na Hrvatska. Komandirot na prviot Zdru`en medicinski tim be{e od Makeodnija, a na vtoriot - od Hrvatska. So u~estvoto na Prviot zaedni~ki medicinski tim na Makedonija, na Albanija i na Hrvatska, Balkanot ve}e ispi{uva novi, mirovni stranici za regionot i po{iroko. Golema koordiniranost i podgotvenost Makedonija od avgust 2002 godina vo kontinuitet u~estvuva vo ramkite na Me|unarodnite sili za stabilizacija na Avganistan, kade zaedno so ostanatite 35 dr`avi e vklu~ena vo realizacijata na postkonfliktnata obnova na zemjata i vo razvojot na demokratskite institucii. Ovoj zdru`en medicinski tim ima dopolnitelno zna~ewe i poradi svojata specifi~na pove}enacionalna struktura vo koja participiraat trite dr`avi-potpisni~ki na Jadranskata povelba, Makedonija, Albanija i Hrvatska. Prviot zaedni~ki tim be{e integriran vo ramkite na 299-tata podvi`na hirur{ka bolnica na gr~kata armija, stacionirana na me|unarodniot aerodrom vo Kabul. Zada~ite na timot opfa}aa uka`uvawe prva pomo{, trija`a, resuscitacija i stabilizacija, zgri`uvawe na rutinski povredi i zaboluvawa, osnovni preventivni merki, evakuacija i tim za situacii so mnogu povredeni.
"Da se bide del od eden vakov golem proekt, {to zna~i vklu~uvawe vo misija koja{to }e i pomogne na na{ata dr`ava {to pobrgu da go ostvari svoeto ~lenstvo vo NATO-strukturite, veruvajte e mnogu pogolem predizvik. Veruvam deka ovaa misija }e ja izvr{ime na najdobar mo`en na~in, u{te eden mo{ne va`en element e {to se raboti za zdru`en tim, sorabotka od regionot, tri zemji-kandidati za ~lenstvo vo NATO, vo sostav na zemja-~lenka vo NATO i veruvam deka seto toa }e funkcionira na najdobar mo`en na~in i uspe{no }e ja zavr{ime zada~ata", veli ~lenot na timot, poru~nikot Sa{o Kapsirev. Zaedni~kiot medicinski tim ima{e zaedni~ka obuka i vo Albanija i vo Makedonija, a za toa vreme pripadnicite na timot se zapoznaa, rabotea zaedno i gi primenuvaa istite standardi vo medicinskite postapki. Za vreme na podgotovkite vo Skopje e odr`ana i pokazna ve`ba na zdru`eniot medicinski tim pred ocenuva~kiot tim na NATO, pri {to timot poka`a golema podgotvenost i koordiniranost. Taa koordiniranost i podgotvenost na najdobar na~in se potvrdi za vreme na prestojot vo Avganistan. Tamu, kako del od gr~kata terenska bolnica, tie imaa sekojdnevni de`urstva vo priemno-trijalnata ambulanta, gri`ej}i se i za pacientite vo bolnicata. Osven toa, tie realiziraa i zada~i nadvor od bolnicata, kako {to se: sanitetsko osiguruvawe pri deminirawe i "Crash-crew"-de`urstva za potrebite na vozduhoplovniot aerodrom vo ~ij sostav se nao|a i bolnicata. Kako tim so najmnogu iskustvo, bea anga`irani i na MEDEVAC/CASEVAC-zada~i, zaedno so italijanskite marinci. Na{i ambasadori "Vie ste na{ite ambasadori. Pridonesot {to go dava Zdru`eniot medicinski tim so svojata misija vo Avganistan, kako i drugite misii na ARM, se nezamenliv pridones na na{iot pat koj NATO" - im pora~a na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, na pretstavnicite na makedonskiot kontingent, del od vtoriot Zaedni~ki medicinski tim na Makedonija, Hrvatska i Albanija, pred nivnoto zaminuvawe vo ISAF-misijata vo Kabul, Avganistan. I vtoriot, kako i prviot Zdru`en medicinski tim, e sostaven od 12 medicinski lica, a makedonskiot kontingent od 1 lekar, koj e i voda~ na kontingentot, i trojca medicinski tehni~ari.
"Upatuvaweto na vtoriot kontingent na Armijata vo Republika Makedonija vo sostav na Zdru`eniot medicinski tim na zemjite od Jadranskata grupa - Makedonija, Albanija i Hrvatska, vo misijata ISAF vo Avganistan, pretstavuva gordost, no i predizvik", istakna komandantot na Voenata bolnica polkovnik Petre Utkovski na ceremonijata po povod zaminuvaweto na timot, koj }e bide, pred se, vo funkcija na zdravjeto na pripadnicite na ARM, no i na ostanatite armii vo Avganistan. Vtoriot kontingent na ARM pove}e od edna godina bil podgotvuvan vo Centarot za medicinska obuka vo Voenata bolnica, u~estvuval na zaedni~ki ve`bi vo Hrvatska i vo Albanija, a bil upaten i na zdru`ena ve`ba vo Gruzija. "Lu|eto od timot so svojata rabota }e dadat pridones za afirmiraweto na Republika Makedonija, no i za pribli`uvaweto na zemjata kon NATO", re~e Utkovski. Toj dopolni deka trajna opredelba na ARM }e bide i natamu da podgotvuva vakvi, no i pogolemi timovi vo mirovni misii nadvor od Makedonija. Liderot na makedonskiot kontingent, doktor Violeta Ivanova, izrazi zadovolstvo {to e del od medicinskiot tim, naglasuvaj}i deka da se bide u~esnik vo mirovna misija e vistinska privilegija. "^est i gordost e da se u~estvuva vo vakva humana misija, {to imame {ansa da ja pretstavuvame Republika Makedonija, - izjavi liderot na makedonskiot kontingent, lekarot Violeta Ivanova, pred zaminuvaweto za Avganistan. - Zaminuvame psihofizi~ki podgotveni i uvereni deka uspe{no }e gi ispolnuvame doverenite zada~i Da im se pomogne na lu|eto od Avganistan zna~i da i se pomogne i na Republika Makedonija. So toa go davame na{iot pridones na patot po koj odi Makedonija, za podobro utre na site", re~e Ivanova, dodavaj}i deka makedonskiot kontingent e podgotven vo sekoj pogled da se soo~i so zada~ite {to }e bidat postaveni pred nego".
Iako sme mala dr`ava so ograni~eni mo`nosti, mo`eme da se pofalime so odredeni iskustva vo mirovni misii. Spored prvi~nite iskustva mo`eme da zaklu~ime deka treba u{te mnogu da u~ime (nau~eni lekcii), da sfatime i da prifatime deka stanuva zbor za eden mnogu slo`en proces so timska rabota na site nivoa od poedinec do najvisokite voeni i dr`avni organi. Iskustvata od Avganistan i od Irak poka`uvaat deka imame volja i kapaciteti za mirovni misii. No, ako bideme postrogi i ako po~neme da u~ime od "nau~eni lekcii", }e sfatime deka e potrebno mnogu napori za podgotovka i realizirawe na mirovni misii, bez ogled na toa dali stanuva zbor za voena ili za humanitarna misija. ]e mo`eme da ka`eme deka sme celosno podgotveni koga }e bideme vo mo`nost mirovnite misii da gi izvr{uvame so svoi sili i so kompletna logisti~na poddr{ka. Toga{ bi se ovozmo`ila nezavisnost, a so toa bi bile vo ramnopravna polo`ba so odreden broj zemji.
[to se odnesuva do mirovnite misii, vo ARM postojat medicinski ekipi deklarirani za mirovni misii koi bi mo`ele da bidat ispra}ani kako samostojni edinici, ili vo zdru`eni medicinski edinici so drugi dr`avi (Jadranska trilaterala), kako i vo sostav na na{a edinica vo mirovna misija. Za podgotovka na edna vakva medicinska ekipa (edinica) treba dosta vreme, li~en anga`man i anga`irawe na golem broj lu|e, slu`bi i sredstva. Potrebno e da se izvr{i obuka, vo slu~ajov, pokraj medicinska, neophodna e i voena obuka, i sekako obuka od oblasta na mirovnite operacii.
Se u{te nema zakonsko re{enie za kandidatite koi se prijaveni za misii, bidej}i se raboti za dobrovolno prijavuvawe. ^lenovite, isto taka, mo`at dobrovolno da istapat od misijata. Ne treba da napomenuvame deka za podgotovka i planirawe na kandidatite za misija e potrebno mnogu vreme, otsustvo od rabota, obuka, nastaven kadar, {to ne e zanemarlivo od finansiska gledna to~ka. Voenata bolnica, od samiot po~etok e taa koja obezbeduva soodveten i kvaliteten personal za medicinski misii. Za site medicinski profili na zainteresiranite kandidati, kako od Voenata bolnica taka i od ostanatite medicinski strukturi vo ARM, se obezbeduva kvalitetna obuka za ovie lica. Pove}emese~nata op{ta obuka se sostoi od pove}e elementi: op{ti i specijalni voeni elementi, vo smisla na zapoznavawe so li~noto vooru`uvawe, minsko-eksplozivnite sredstva, odr`uvawe na vrski, NHB (nuklearno-hemisko-biolo{ka)-za{tita, in`eneriska nastava, zapoznavawe so bezbednosta i dr. Potoa sledi op{tata medicinska obuka, po~nuvaj}i od prva pomo{, so trija`a i evakuacija, do etapno zgri`uvawe na ranetite, povredenite i zabolenite (r/p/z). Pokraj li~nata obuka se dava akcent na timskata rabota, bidej}i pretstavuva mnogu va`en element za kvalitetno zgri`uvawe na r/p/z. Osven teoretskata nastava, se forsira i prakti~noto izve`buvawe, kade se vklu~eni golem broj materijalni sredstva osobeno medicinskite vozila. Izve`buvaweto e do toj stepen podignato {to na krajot se postignuva kvalitetna sinhronizirana timska rabota do avtomatizam. Se sproveduva i specijalna medicinska obuka za oddelni medicinski kadri, odnosno za medicinskite tehni~ari koi, spored potrebata, prestojuvaat na rabota vo hirur{ki i interni oddelenija (intenzivna nega i {ok-soba), so cel da se izve`baat do najvisok stepen. Doktorite pominuvaat odredeno vreme vo operacioni sali kade prakti~no gi izve`buvaat postapkite pri anestezija, asistiraat vo operacii, so akcent na mala hirurgija, kako {to e zgri`uvawe na rani i povredi.
Po zavr{uvaweto na kompleksnata obuka se izveduvaat medicinski ve`bi so scenarija koi se sli~ni so realnata situacija. Vakvi scenarija ima vo golem broj zatoa {to i mo`nosta za anga`mani na medicinskite misii se kompleksna, vo razli~ni sredini vo koj bilo del na svetot. Timskata rabota bara poznavawe na ~lenovite me|u sebe, bidej}i na toj na~in se obezbeduva uspe{nost vo pogovorkata "site za eden, eden za site". Toga{ grupata }e bide nepobedliva, }e mo`e da se spravi so site novi i nepredvideni situacii za vreme na misijata. ARM u{te vo 2002 godina deklarira{e medicinsko oddelenie za NATO-mirovni misii i PzM-misii, sostaveno od 1 voen lekar, 2 tehni~ari, 2 bolni~ari, koi se voedno i "vrskari", so zavr{eni kursevi za komunikacii, kako i 2 bolni~ari-voza~i.
So Jadranskata povelba kade Makedonija, Hrvatska i Albanija se soglasija za zaedni~ki nastap, be{e dogovorena sorabotka na ovie tri zemji-kandidati za NATO. Sorabotkata e plodna i najsilna na medicinski plan: se formira zaedni~ko medicinsko oddelenie (so medicinski timovi) za operacijata ISAF (Avganistan), koe e ve}e anga`irano od po~etokot na avgust 2005 godina. Po katastrofalniot zemjotres vo Ka{mir, Pakistan, na molba na ON, NATO se priklu~i vo humanitarnata pomo{. Makedonija ponudi medicinski tim, sostaven od edna hiru{ka ekipa (hirurg, dve instrumentarki i anesteti~ar), tim za evakuacija (doktor, medicinski tehni~ar i dvajca voza~i, voedno bolni~ari, i eden mikrobiolog). Be{e dogovoreno makedonskiot tim da bide vo sostav na holandsko-polskata voena bolnica. I pokraj podgotvenosta, so definiran datum na zaminuvawe, medicinskiot tim ne zamina vo humanitarnata misija... Sepak, nade`ta ne se gubi, podgotvenosta i odlu~nosta ostanuvaat, a profesionalniot pristap poka`uva deka timot e podgotven na se, deka ni{to ne mo`e da go iznenadi. Deklariranoto medicinsko oddelenie e podgotveno da odgovori na idnite barawa na NATO. Na nas ostanuva da gi razgledame site mo`nosti za podgotovki za medicinski misii, da analizirame i da zaklu~ime {to u{te treba da napravime za sledewe na aktuelnite zbidnuvawa. Treba da gi zgolemime ne samo ~ove~kite resursi pridodadeni kon nekoja druga medicinska edinica, tuku da u~estvuvame i so kompletni medicinski kapaciteti (polska bolnica), so definirani uslugi, kako {to e le~ewe i lekuvawe na r/p/z, kako na edinicite taka i na civilnoto naselenie. Vo ovoj slu~aj se potrebni mnogu pari~ni sredstva, no toa e neophodno za da bideme vistinski koaliciski partneri na NATO-strukturite, bidej}i toa e na{ata idnina - idnina kon NATO i kon Evropa.
|
||||||
|
|
||||||
|
Ako imate zabele{ki ili predlozi vo vrska so ovoj sajt, ispratete poraka na
webmaster.
|
Vo ramkite na bilateralnata sorabotka vo odbranata me|u Soedinetite Amerikanski Dr`avi i Republika Makedonija i na Programata za sorabotka i pomo{ od FMF-fondot na SAD, vo kasarnata "Ilinden" vo Skopje be{e izvr{eno sve~eno primopredavawe na 14 motorni vozila "hamvi 1114", so rezervni delovi, donirani od Armijata na SAD za Odredot za specijalni nameni na ARM. Primopredavaweto na donacijata go izvr{ija potpolkovnikot Tomas Vilson, {ef na Kancelarijata za sorabotka vo odbranata pri Ambasadata na SAD vo Republika Makedonija i zamenikot na na~alnikot na G[ na ARM, general-major Adil Gazafer.
Izvonrednata izdr`livost i kvalitetite na voziloto "hamvi" se doka`ani vo site vremenski uslovi. Takti~koto vozilo "hamvi" ja doka`a svojata univerzalnost za vreme na voenite sudiri vo Irak i vo Somalija i na toj na~in go pottikna Pentagon, za potrebite na vooru`enite sili na SAD ve}e vo tekot na 1996 godina da nabavi dopolnitelni 100.000 vozila vo 15 razli~ni varijanti. Sledej}i gi ~ekorite na SAD, nivnite sojuznici zapo~naa da investiraat vo nabavka na del od standardnite doka`ani varijanti na "hamvi". Vo taa nasoka, kako veren sojuznik na SAD, a voedno i kako del od procesot za modernizacija i prisposobuvawe na ARM kon standardite na NATO, na{ata dr`ava za potrebite na vooru`enite sili, od SAD kako donacija dobi nekolku varijanti na takti~koto transportno vozilo "hamvi" (od koi 41 vozilo se od bazi~niot model M998), a voedno so sopstveni sredstva za vreme na embargoto za uvoz i izvoz na oru`je (1992-1996 godina) nabavi i odreden broj vozila od civilnata varijanta "hamer" (Hummer).
So ovie zborovi, zamenik-pomo{nikot na generalniot sekretar na NATO za politi~ki pra{awa i odbranbena politika, Robert Junior Simons i ministerot za odbrana na RM, Jovan Manasijevski, gi sumiraa razgovorite so makedonskiot dr`aven vrv i izve{taite na zajaknatiot tim na NATO, koj{to tri dena go analizira{e napredokot na Republika Makedonija na najziniot pat kon NATO.
Inaku, timot na NATO prestojuva{e vo Republika Makedonija od 7 do 10 fevruari, i za toa vreme so makedonskite pretstavnici odr`a ekspertski konsultacii za site oblasti povrzani za dva dokumenta: Nacionalnata godi{na programa za ~lenstvo vo NATO 2005-2006 godina i Pregledot na procesot na planirawe i partnerskite celi. Ova be{e redovna poseta na NATO-tim vo ramki na implementacija na Akcioniot plan za ~lenstvo vo Alijansata.
Kolku za potsetuvawe, ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski, vo intervjuto za Radio "Slobodna Evropa", istakna deka na{ata dr`ava godinava }e vlo`uva diplomatski napori vo zavr{nite dokumenti na Samitot na NATO od 2006-tata, da se najde zaklu~ok sli~en na onoj od Madridskiot samit vo 1997 godina, kade {to eksplicitno }e bidat navedeni zemjite koi }e bidat pokaneti na naredniot samit na koj }e se re{ava za pro{iruvawe na NATO, planiran za proletta 2008 godina. Spored nego, na vakov na~in }e se sozdade u{te eden mehanizam ili verbalna obligacija deka tie dr`avi }e bidat pokaneti ve}e na samitot vo 2008 godina. "Vrz osnova na na{ata rabota, smetam deka taa pokana vo celost }e ja zaslu`ime", dodava ministerot Manasijevski.
Osnovnata misija koja proizleguva od Programata kako zada~a na Centarot za vra}awe vo civilen `ivot proizleguva od evidentno izmenetiot odnos na Ministerstvoto za odbrana kako menaxer na procesite na dvi`eweto na personalot {to e rezultat od potrebata od gradewe na eden koherenten sistem vo koj vleguva noviot koncept za podoficerski kor, noviot koncept za oficerskiot kor i zabrzanata profesionalizacija na armijata. Analizite poka`uvaat deka po 2007 godina, so za`ivuvaweto na ovie tri koncepta (i porano), godi{nata fluktacija na voen personal vo armijata }e iznesuva okolu 700 lica, od koi 550 profesionalni vojnici, 150 podoficeri i okolu 50 oficeri. Toa }e bide godi{niot "imput" i "output" na personalot vo armijata. Toj fakt nu`no nametnuva podgotvenost na Ministerstvoto za odbrana da ja menaxira ovaa brojka na personal odnosno da go ovozmo`i i da go olesni nepre~enoto dvi`ewe na personal, za potrebite na armijata i da go zatvori krugot preku akcelerirawe na po~etnite i na zavr{nite to~ki vo ovoj proces.
Vo ovoj kontekst sakam da istaknam deka me|unarodnata zaednica isprati mnogu jasen signal za va`nosta na ovoj proekt i taa e osobeno zainteresirana za uspe{nosta na istiot. Imeno, Kralstvoto Norve{ka, odnosno MO na Norve{ka dobrovolno se prijavi da ja obezbedi prvi~nata poddr{ka na ovoj proekt. Za taa cel, del od opremata od Banski Rid e selektirana vo 4 kontejneri koi se smesteni vo VA, kade{to e sobrana opremata od Banski Rid koja mo`e da se upotrebi za Centarot vo Skopje i za dvata regionalni centri. Norve{ka ima obezbedeno okolu 150.000 evra na smetka na Norve{kata ambasada za ovaa cel, a vrednosta na doniranata oprema e nad 25.000 evra.
Prva inicijativa na EU, ~ija cel be{e da ja stabilizira Jugoisto~na Evropa, be{e Rojamonskiot proces (Royaumont Process), lansiran vo dekemvri 1996 godina za vreme na francuskoto pretsedavawe so EU, so osnovna cel za poddr{ka na implementacijata na Dejtonskiot miroven dogovor. Toj se fokusira{e na promocijata na regionalni proekti na poleto na civilnoto op{testvo, kulturata i ~ovekovite prava. Podocna, po promoviraweto na Paktot za stabilnost za Jugoisto~na Evropa, Rojamonskiot proces se transformira vo mesto kade {to se razgleduvaat me|uparlamentarnite odnosi vo ramkite na Paktot.
Najgolem del od aktivnostite koi se inicirani odnadvor doa|aat od Paktot za stabilnost, sozdaden vo 1999 godina po intervencijata na NATO na Kosovo, Paktot za stabilnost be{e dizajniran da bide komplementaren so SAP-procesot i da i dade transatlantska dimenzija na regionalnata sorabotka. Glaven prioritet na specijalniot koordinator na Paktot za stabilnost be{e da gi ohrabri regionalnite razgovori i sorabotkata vo sekoe od trite prioritetni podra~ja: demokratizacijata, ekonomskiot razvoj i bezbednosta. Uspehot, iako e te{ko da se kvanitificira, e evidenten vo {irokata dimenzija na podra~jata za koi se diskutira, kako i vo dogovorite {to se potpi{ani. Vo podra~jata kako {to se slobodnata trgovija vo regionot, slobodata na mediumite i borbata protiv organiziraniot kriminal, Paktot za stabilnost asistira{e so cel pogolema sorabotka pome|u dr`avite od Balkanot. Spored koordinatorot na Paktot, Erhard Busek, toj vo dogledno vreme nema da im bide potreben na zemjite od regionot, no bi bilo neophodno dr`avite od Zapaden Balkan na patot kon EU da sozdadat regionalen forum, po principot na Vi{egradskata grupa. Spored nego, realen datum za zgasnuvawe na Paktot e 2009 godina, a za formirawe na neophodniot regionalen forum treba da se rasprava na idniot regionalen sostanok, vo maj 2006 godina vo Belgrad.
Spored sovetnikot Vulf, vo delot na logistikata vo Makedonija nekako se izdvojuvaat i se nametnuvaat dve zna~ajni oblasti. Prvata se odnesuva na poddr{kata od zemjata-doma}in, {to podrazbira prifa}awe na sili i zadovoluvawe na nivnite potrebi, a vtorata, glavno, ja opfa}a medicinata. Vo izminatiot period pove}e inicijativi i aktivnosti se realizirani vo ramkite na prvata oblast. Kako ilustracija mo`e da se navede orgniziraweto i realiziraweto dva kursa za po~etna obuka i podgotovka za prifa}awe sili na aerodromi (vo Skopje) i na pristani{ta (vo Solun). Dopolnitelni kursevi od ovaa problematika }e se odr`at vo Germanija, vo tekot na ovaa godina. Isto taka, zna~aen napredok vo podgotovkata na kadar za logistikata e napraven so realiziraweto na {estmese~na obuka na osum (8) pripadnici na ARM vo logisti~kiot del od NATO-komandata vo Skopje od april 2005 godina. Obukata na sta`anti vo ovaa komanda prodol`uva, a momentalno deset (10) pripadnici na ARM se podgotvuvaat za logisti~ki dol`nosti.
Prvo, mora da poso~ime deka sistemot za upravuvawe so krizi se organizira i se ostvaruva zaradi prevencija, rano predupreduvawe i spravuvawe so krizi koi{to pretstavuvaat rizik za dobrata, za zdravjeto i za `ivotot na lu|eto i na `ivotnite, a se nastanati od prirodni nepogodi i epidemii ili drugi rizici i opasnosti koi direktno go zagrozuvaat ustavniot poredok i bezbednosta na Republika Makedonija, ili na del od nea, a za koi ne postojat uslovi za proglasuvawe voena ili vonredna sostojba. Va`na komponenta od rabotata na Sistemot e i pribiraweto informacii, procenata, analizata na sostojbata, utvrduvaweto na celite i zada~ite, razvojot i sproveduvaweto na potrebnite dejstva za prevencija, rano predupreduvawe i spravuvawe so krizi.
Najdobroto se postignuva koga se spre~uvaat mo`nostite za nastanuvawe na krizna sostojba. Toa e mo`no so sozdavawe uslovi za redovno prezemawe merki i aktivnosti za prevencija i organizirano sprotivstavuvawe na rizicite i opasnostite. Vo toj odnos Centarot e odgovoren da gi koordinira svoite i site drugi potrebni aktivnosti so site u~esnici vo sistemot za upravuvawe so krizi, da obezbedi kontinuirana me|usebna komunikacija i sorabotka za pribirawe na podatoci i informacii i da informira i da predlaga merki za rizicite i opasnostite koi mo`at da ja zagrozat bezbednosta na Republikata.
Vizijata i osnovnite odredbi iska`ani vo Zakonot za upravuvawe so krizi, vsu{nost, se sublimat na vkupnite napori, od edna strana, na na{ata nau~na-ekspertska misla za potrebata od ovoj sistem, a od druga strana, se rezultat na prifatenata ideja od stru~nata misla (ekspertite od praktikata) za adekvaten priod kon ovaa problematika, koi od konfliktot vo 2001 godina uslovno re~eno "zreaja" vo politi~kite krugovi i vo instituciite na sistemot.
Od Centarot za upravuvawe so krizi se o~ekuva da ima proaktivna uloga vo efikasna prevencija i rano predupreduvawe, no, isto taka, da pridonese da se eliminiraat na rizicite i opasnostite vo ramkite na civilnoto op{testvo.
Dobro e poznato deka Armijata na Republika Makedonija, pokraj za potrebite na odbranata, e kreirana i spored na{ite tradicii, osobeno vo obrazovanieto i vo obukata na nejzinite pripadnici.
Od strana na G[ na ARM se dadeni nasoki za izrabotka na Koncept za vospostavuvawe sistem na profesionalen razvoj na podoficerite vo Armijata na Republika Makedonija, so postavuvawe konkretni uslovi i standardi. Site uslovi i standardi proizleguvaat od realnite potrebi i mo`nosti.
So Konceptot se obezbeduvaat osnovni informacii za razvojot na podoficerite vo ARM. Toj gi objasnuva sodr`inite na sistemsko postavuvawe na site komponenti na profesionalniot razvoj na podoficerite, zaedno so potrebnata poddr{ka vo zakonska regulativa.
Pokraj makedonskite "leopardi", koi se ve}e vo devetta misija na ARM vo Avganistan, vo ramkite na germanskiot kontingent vo ISAF, kako i "volcite" i "renxerite" vo Irak, vo uloga na novi mirovnici od Balkanot vo dale~niot Avganistan prestojuva i zdru`eniot medicinski tim vo koj u~estvuvaat potpisni~kite na Jadranskata povelba, Makedonija, Albanija i Hrvatska.
"Dve godini po potpi{uvaweto na Povelbata nie uspeavme da sostavime zaedni~ki tim, preku koj na najdobar mo`en na~in ja doka`uvame efektivnosta na regionalnata sorabotka kako nu`en preduslov za vklu~uvawe vo po{irokite integracii", izjavi pretsedatelot i vrhoven komandant na vooru`enite sili na RM, Branko Crvenkovski, neposredno pred zaminuvaweto na prviot zaedni~ki medicinski tim vo Avganistan. Se raboti za prv multinacionalen sostav, koj dr`avite od regionot samostojno go formiraa.
Timot be{e sostaven od 12 ~lena, od koi trojca se doktori, {est se medicinski tehni~ari i trojca se bolni~ari, a istovremeno i voza~i. Makedonija, Albanija i Hrvatska vo timot u~estvuvaat so po eden lekar, po dvajca medicinski tehni~ari i po eden bolni~ar. Oficijalen jazik na timot e angliskiot, a mestoto komandir rotira me|u sekoja zemja, so toa {to toj sekoga{ }e bide lekar od vode~kata zemja. Misijata trae {est meseci za sekoja rotacija, a predvideni se tri rotacii.
"Za mene e predizvik, {to jas kako prva `ena od RM, zaminuvam vo voena misija i se nadevam i vetuvam deka vo dobro svetlo }e ja pretstavam na{ata zemja", izjavi Daniela Kostovska, prvata `ena na ARM pred zaminuvaweto vo mirovna misija vo Avganistan.
Kompletnata logistika na timot be{e obezbedena od strana na gr~kata armija, vklu~uvaj}i go: smestuvaweto, ishranata, snabduvaweto i fizi~koto obezbeduvawe.
Prviot Zaedni~ki medicinski tim dobi isklu~itelno visoki oceni od pretpostavenata komanda za svoeto u~estvo vo misijata vo Avganistan. Vtoriot Zaedni~ki medicinski tim zamina so vetuvawe deka }e prodol`i po nivniot pat, koristej}i gi nivnite iskustva i nau~eni lekcii, baziraj}i se na kvalitetnite podgotovki.
Drugi medicinski misii
Denes vo svetot se slu~uvaat golem broj nesre}i kako {to se elementarni nepogodi, humanitarni katastrofi, epidemii, vojni, kako i drugi nesre}i vrz naselenieto. So samoto toa se nametnuva potreba od podgotveni medicinski timovi za humanitarni misii na tie podra~ja. Za humanitarna pomo{ znaeme deka e nadle`en Crveniot krst, no po potreba se organizira akcija za pribirawe na pomo{ za nastradanite. Vo odredeni situacii, vo Obedinetite nacii, so Crveniot krst ili so drugi humanitarni organizacii, na povik se vklu~uvaat i drugi organizacii (NATO) za pomo{ na nastradano naselenie (na primer, za vreme na zemjotresot vo Ka{mir, vo Pakistan...).
Mo`e slobodno da se ka`e deka medicinsko lice koe e podgotveno za mirovna misija vo sebe sodr`i golem potencijal, bidej}i za vakvi misii treba golema hrabrost, humanost, po`rtvuvanost, obu~enost vo strukata, voena obu~enost, poznava~ na humanitarnoto pravo, zboruvawe na stranski jazici, avanturisti~ki duh i drugi karakteristiki. Ovie karakteristiki se va`ni, bidej}i koga individuata se prijavuva za medicinska misija ne znae koga, kade i so kogo bi bila upatena odnosno anga`irana. Ova e va`no i poradi toa {to zainteresiranite kandidati ne se sekoga{ raspolo`eni da zaminat vo misija, osobeno ako se raboti za nekoe voeno podra~je (Irak).
Bidej}i ovie misii baraat poznavawe na stranski jazici, vo Voenata bolnica se organiziraat kursevi za u~ewe na angliski jazik.
Za vreme na krizata vo Irak, vo operacijata "Sloboda za Irak", od Voenata bolnica be{e ponuden i podgotven medicinski tim od 3 doktori i 6 medicinski tehni~ari, no po dva meseci ~ekawe (stand by) timot ne zamina bidej}i se poka`a deka nema potreba od timot vo ovaa operacija.