Spisanie" A R M I S K I Z B O R" br. 131, 1. juni 2006 Vo ovoj broj:
|
|
|
|
Sve~enost po povod zaminuvaweto vo misija na kontingentot na ARM "Irak-7"
Na sve~enosta prisustvuvaa zamenikot na na~alnikot na G[ na ARM, general-majorot Adil Gazafer, pretstavnici od G[ na ARM, kako i rodnini i prijateli na vojnicite i stare{inite od kontingentot "Irak-7", u~esnici vo misijata, i decata od detskata gradinka "Rosica". Na sve~enosta prigodno obra}awe ima{e ZNG[ na ARM, general-major Adil Gazafer koj, me|u drugoto, istakna: "Deneska se sobravme so po~it i so dostoinstvo da go odbele`ime zaminuvaweto na na{ite vojnici, stare{ini, sinovi, bra}a, roditeli, prijateli i rodnini, vo me|unarodnata mirovna misija vo Irak. Kako {to vi e poznato, Republika Makedonija, zapo~nuvaj}i od 23 juni 2003 godina, so del od svoite vooru`eni sili zema aktivno u~estvo vo operacijata "Sloboda za Irak". Vo dosega{noto anga`irawe na na{ite pripadnici vo izvr{uvaweto na postavenite zada~i, doka`avme deka imame personal koj, spored sposobnosta, obu~enosta, opremenosta i postignatite rezultati, stoi ramo do ramo so drugite pripadnici na armiite na zemjite vo sostav na me|unarodnite sili". Obra}aj}i im se na pripadnicite na makedonskiot kontingent, generalot Gazafer, istakna: "Vie, kako i va{ite prethodnici, misijata i zada~ite }e gi izvr{uvate vo sostavot na amerikanskiot kontingent od koj{to dosega dobivavme maksimalna poddr{ka, pa zatoa vo ovaa prilika im iska`uvam golema blagodarnost". Na rodninite i prijatelite na pripadnicite na makedonskiot kontingentot im pora~a deka treba da se gordeat so nivnite sinovi i najbliski {to zaminuvaat vo mirovna misija. "Kako i prethodnite kontingenti, i ovoj kontingent dostoinstveno }e ja pretstavuva Republika Makedonija i Armijata na Republika Makedonija", potencira{e generalot Gazafer, i istakna deka tie ne se samo nivna gordost, tuku se i gordost na Armijata na Republika Makedonija i im iska`a blagodarnost za nesebi~nata pomo{ i poddr{ka koja }e im ja davaat vo naredniot period.
Noviot, sedmi po red kontingent na ARM e sostaven od 35 pripadnici na Odredot za specijalni nameni na ARM, od Bataljonot za specijalni nameni "volci", kako i od pet {tabni ooficeri na ARM za rabota vo komandite na multinacionalnite sili. Tie, denovive gi zamenuvaat svoite prethodnici od {estiot kontingent na ARM koi uspe{no ja zavr{ija svojata misija. Im posakuvame uspe{na misija.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Uvodnik
Na planot na transformacijata i implementacijata na reformite, Ministerstvoto za odbrana i Armijata na Republika Makedonija imaat napraveno najmnogu. Ne slu~ajno, Ministerstvoto za odbrana se poso~uva kako primer od koj treba da u~at i drugite ministerstva vo ispolnuvaweto na predvidenite standardi i sproveduvaweto na planiranite reformi. Toa se potvrdi i na sostanokot na Republika Makedonija so Severnoatlantskiot sovet, {to se odr`a vo sedi{teto na NATO vo Brisel i na koj prisustvuvaa ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski, i ministerot za nadvore{ni raboti, Ilinka Mitreva. Dvajcata ministri, pred ambasadorite na 26 zemji-~lenki na NATO, go prezentiraa napredokot na Republika Makedonija vo sevkupnite reformi, vo soglasnost so zacrtanite aktivnosti i planovi sodr`ani vo Godi{nata nacionalna programa za podgotovki za ~lenstvo vo NATO za periodot 2005-2006 godina. Republika Makedonija i formalno go kompletira{e sedmiot ciklus za implementacija na Akcioniot plan za ~lenstvo vo NATO. Na sostanokot, koj ministerot Manasijevski go oceni kako uspe{en, se dobieni komplimenti za storenoto. Spored ministerot Manasijevski, napredokot koj e postignat ovaa godina od ciklusot na Akcioniot plan za ~lenstvo, e najproduktiven vo ovie sedum godini i ostanuva da se prodol`i so toa tempo i idnata godina koga }e bidat zavr{eni site reformi. Generalniot sekretar na Alijansata, Jap de Hop [efer, go pozdravi dosega{niot napredok na zemjata i pora~a deka na Samitot na NATO vo Riga }e bide vrednuvano ona {to Makedonija go ima napraveno. Dotoga{ treba u{te mnogu ne{ta da se napravat, i vo odbranata, no u{te pove}e vo drugite sferi, od {to zavisi na{eto ~lenstvo vo NATO. Transformacijata na odbranata se sproveduva planski, vo ramkite na Nacionalnata koncepcija za bezbednost i odbrana na Republika Makedonija i Strategiskiot odbranben pregled (SOP). Krajnata cel e dostignuvawe interoperatibilnost i celosno ~lenstvo vo NATO-alijansata, za {to kaj site politi~ki partii postoi konsenzus za idnoto planirano ~lenstvo vo NATO. Celta na transformacijata vo odbranata e da se izgradi mala, mobilna, profesionalna i izdr`liva armija, koja }e mo`e da gi sprovede celite zacrtani vo Strategiskiot odbranben pregled. Transformacijata na ARM se sproveduva vo tri fazi. Prvata faza be{e ralizirana od mart do dekemvri minatata godina so promenite vo General{tabot, koj sega namesto ~etiri ima tri operativni komandi. Vtorata faza treba da zavr{i do krajot na godinava, za koga e predvidena transformacijata na Polkot za specijalni operacii, a vo tretata faza, do krajot na idnata godina, treba da se izvr{at promeni vo Komandata za obuka i vo rezervniot sostav na ARM. Po zavr{uvaweto na trite fazi od transformacijata, predvideno e ARM da ima aktiven sostav od 7.696 i rezerven sostav od 4.850 lica, a po steknuvaweto polnopravno ~lenstvo vo NATO, brojot na rezervniot sostav treba da se namali na 1.500 lica. Spored predvidenata dinamika, pravi~nata zastapenost na oficerite vo ARM treba da bide realizirana do 2013 godina, dodeka kaj podoficerite i vojnicite realizacijata }e bide mnogu porano. Vo momentov vo ARM ima 19 otsto podoficeri i 16,81 otsto profesionalni vojnici od albanska nacionalnost. Za godinava e planirano zgolemuvawe na brojot na pripadnicite na ARM koi u~estvuvaat vo misii vo stranstvo, od sega{nite 75 na 210 lica. Toa }e se slu~i so planiranoto zaminuvawe na 17 vojnici i na dva helikopteri vo misijata ALTEA vo Bosna i Hercegovina i edna ~eta od 90 vojnici vo misijata ISAF vo Aganistan. Tie treba da zaminat do krajot na juni godinava. Po za~lenuvaweto vo NATO }e se zgolemi u~estvoto na makedonskite vojnici vo misii vo stranstvo. Imaj}i go predvid dosega storenoto i jasnata vizija za ona {to treba da se dovr{i do krajot na idnata godina na planot na zaokru`uvaweto na reformite vo odbranata, so pravo mo`eme da o~ekuvame realno da bide vrednuvano postignatoto na pretstojniot Samit na NATO vo 2008 godina.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Me|uarmiska sorabotka
Na 9 maj, delegacija od Republika Avstrija, zemja-aktuelen pretsedava~ so EU, predvodena od ministerot za odbrana, Ginter Plater, prestojuva{e vo oficijalna poseta na Republika Makedonija. Za vreme na posetata, ministerot Plater ima{e sredba so svojot doma}in-ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski. Na sredbata, dvajcata ministri, razgovaraa za unapreduvawe na bilateralnata sorabotka, za natamo{niot pridones na Makedonija vo evropskata bezbednosna i odbranbena politika, kako i za u~estvoto na edinica na ARM vo me|unarodnata mirovna misija, predvodena od EU - "Altea" vo Bosna i Hercegovina. Voedno, avstriskiot minister za odbrana be{e informiran i za tekot na reformite vo Ministerstvoto za odbrana i vo ARM, a dvajcata ministri razmenija i informacii za regionalnata sorabotka.
Sorabotkata }e bide naso~ena kon odbranbenata i bezbednosnata politika, u~estvo vo me|unarodni misii, voeno obrazovanie, obuka i logistika. "Republika Makedonija i Republika Avstrija vo ramkite na Partnerstvoto za mir sorabotuvaat pove}e od deset godini, no sega prvpat so ovaa Spogodba se sozdava normativna ramka za natamo{na pointenzivna sorabotka vo oblasta na odbranata i pokonkretno, vo sorabotkata na armiskite sili", izjavi ministerot Manasijevski po potpi{uvaweto na Spogodbata. Vo izminatite pet decenii, vo voeni i civilni misii Avstrija ima isprateno preku 50.000 svoi pripadnici, taka {to avstriskoto iskustvo, kako {to poso~i ministerot Manasijevski, e od golemo zna~ewe za Republika Makedonija. Ministerot za odbrana na Avstrija, Ginter Plater, re~e deka Makedonija odi anga`irano po patot na ispolnuvawe na obvrskite za pristapuvawe vo NATO i vo EU i oti toj e pozitivno iznenaden od reformite {to se sprovedeni vo makedonskata Armija. "Spogodbata {to ja potpi{avme deneska e istoriski moment za intenzivirawe na sorabotkata na armiite na dvete zemji, re~e ministerot Plater. Ministerot Manasijevski na svojot avstriski kolega mu ja istakna opredelbata na Makedonija vo idnina pointenzivno da aplicira vo evropskata bezbednosna i odbranbena politika, so ogled na toa {to na{ata zemja ve}e i konkretno pristapi na toj plan so odlukata na Vladata za ispra}awe edinica na ARM vo Bosna i Hercegovina, vo misijata na Evropskata unija - "Altea". Vo ramkite na posetata, avstriskiot minister za odbrana be{e primen i od pretsedatelot Branko Crvenkovski.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Me|uarmiska sorabotka
Na 16 i na 17 maj, delegacija na romanskoto Ministerstvo za odbrana, predvodena od ministerot za odbrana, Teodor Atanasiu, prestojuva{e vo oficijalna poseta na Republika Makedonija. Za vreme na prestojot, Ministerot za odbrana na Romanija, ostvari sredba so svojot doma}in, ministerot za odbrana na Republika Makedonija, Jovan Manasijevski, a ima{e sredba i so na~alnikot na General{tabot na ARM general-majorot Miroslav Stojanovski. "Mirot i stabilnite granici se preduslov za prosperitet na regionot", se soglasija ministrite za odbrana na Makedonija i na Romanija, Jovan Manasijevski i Teodor Atanasiu, na zaedni~kata pres-konferencija po razgovorite.
"Porakata koja{to }e proizleze od na{ata sredba i koja }e bide prenesena do me|unarodnite institucii e mnogu va`na i poka`uva deka vo JIE bilateralnata sorabotka mo`e da rezultira so golemi beneficii, kako na regionalen plan taka i vo po{irok kontekst za bezbednosta i stabilnosta vo cela Evropa i vo Severnoatlantskiot region", re~e romanskiot minister za odbrana, Teodor Atanasiu. Toj oceni deka odnosite me|u armiite na dvete zemji se nao|aat na po~etok i oti tie treba da se razvivaat vo naredniot period. Romanskiot minister za odbrana podvle~e deka za vreme na dene{nite razgovori dvete strani utvrdile nekolku poliwa od zaedni~ki interes za idnata sorabotka koi, kako {to re~e, o~ekuva da bidat konkretizirani od ekspertite na dvete zemji. Manasijevski i Atanasiu, na sredbata se osvrnaa i na u~estvoto na pretstavnici na armiite na dvete zemji vo me|unarodnite misii vo Irak i vo Avganistan. Delegacija na romanskoto Ministerstvo za odbrana, predvodena od ministerot Atanasiu, se sretna i so na~alnikot na General{tabot na ARM general-major Miroslav Stojanovski. Na sredbata, na~alnikot na G[ na ARM go zapozna ministerot Atanasiu so dostignatiot stepen na transformacija na ARM. Od strana na romanskiot minister za odbrana be{e iska`ana otvorena poddr{ka vo uka`uvaweto pomo{ na patot kon ispolnuvaweto na standardite za ~lenstvo vo NATO, za {to dvajcata sosgovornici se soglasija deka vo idnina romanskoto iskustvo za ~lenstvo vo Alijansata }e bide od dragocena korist. Za vreme na prestojot, romanskata delegacija poseti i del od edinicite na ARM, kako i del od kulturno-istoriskite znamenitosti na na{ata zemja.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Evroatlantski integracii
Na 22 maj, vo sedi{teto na NATO vo Brisel, ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski i za nadvore{ni raboti, Ilinka Mitreva, prisustvuvaa na sostanokot na Republika Makedonija so Severnoatlantskiot sovet vo format 26+1. Dvajcata ministri, pred ambasadorite na 26 zemji-~lenki na NATO, go prezentiraa napredokot na Republika Makedonija vo sevkupnite reformi vo soglasnost so zacrtanite aktivnosti i planovi sodr`ani vo Godi{nata nacionalna programa za podgotovki za ~lenstvo vo NATO za periodot 2005-2006 godina. So ovoj sostanok i formalno e kompletiran sedmiot ciklus za implementacija na Akcioniot plan za ~lenstvo na Republika Makedonija vo NATO.
"Ostanuva u{te da se stori. Reformite se proces {to treba da bele`i kvalitet, no smetam deka postoi poddr{ka za o~ekuvawata deka Makedonija e seriozen kandidat za ~lenstvo vo NATO vo 2008 godina", izjavi ministerkata Mitreva po sostanokot na koj be{e iska`an konsenzus deka Makedonija zaslu`eno bi dobila silna politi~ka poraka od Samiot vo Riga za dosega sprovedenoto. Na sostanokot, koj ministerot Manasijevski go oceni kako uspe{en, se dobieni komplimenti za storenoto, razgovarano e za pove}e reformski zafati, kako vo oblasta na pravosudstvoto, policijata, ekonomijata, imlementacijata na obvrskite od Ramkovniot dogovor taka i za ulogata na Makedonija kako eden od klu~nite faktori vo razvivaweto na dobra regionalna sorabotka. Ministerot Manasijevski istakna deka napredokot koj e postignat ovaa godina od ciklusot na Akcioniot plan za ~lenstvo e najproduktiven vo ovie sedum godini i oti ostanuva da se prodol`i so toa tempo i idnata godina koga }e bidat zavr{eni site reformi. Spored ministerot Manasijevski, postignuvaweto e rezultat na sevkupnata politika i na investiraweto na resursite i sredstvata koi{to predizvikaa otka`uvawe vo drugi sferi na vladinata politika. Ministrite Manasijevski i Mitreva, pokraj sostanokot so Severnoatlantskiot sovet vo format 26+1, ostvarija sredbi so generalniot sekretar na Alijansata, Jap de Hop [efer i so ambasadorite na SAD i na Velika Britanija vo NATO, Viktorija Nuland i Piter Rikets. Generalniot sekretar na Alijansata, [efer, go pozdravi dosega{niot napredok na zemjata i pora~a deka na godine{niot Samit na NATO vo Riga }e bide vrednuvano ona {to Makedonija go ima napraveno.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Evroatlantski integracii
Od 22 do 25 maj, vo Domot na ARM vo Skopje se odr`aa Ekspertski {tabni razgovori za voena sorabotka na pretstavnici na ARM so Zdru`enata komanda na silite na NATO od Neapol, Italija. Po toj povod, na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, ostvari sredba so voda~ot na delegacijata, general-majorot M. Emin Alpman, zamenik na na~alnikot na [tabot za operacii vo Zdru`enata komanda na silite na NATO vo Neapol, pretstavnik na Armijata na Republika Turcija. Na sredbata se razmeneti mislewa za progresot na implementacijata na Planot za transformacija na ARM, za u~estvoto na ARM vo operaciite predvodeni od NATO, kako i za mo`nite oblasti za sorabotka vo idnina.
Koordinator na Ekspertskite {tabni razgovori be{e ZNG[ na ARM, general-major Adil Gazafer, koj proglasuvaj}i gi za zatvoreni, me|u drugoto istakna: "Razgovorite bea mnogu uspe{ni i vo celost gi ispolnija na{ite o~ekuvawa. Vo tekot na razgovorite bea dopreni i vo golema merka sogledani mo`nite oblasti za ponatamo{na sorabotka pome|u ARM i Komandata na silite na NATO od Neapol. So dopolnitelna analiza, vo ramkite na izrabotkata na operativnite planovi za implementacija na partnerskite celi i izrabotkata na Individualnata partnerska programa, to~no }e bidat opredeleni site aktivnosti za periodot 2007/2008 godina za poddr{ka na na{ite prioriteti. Cvrsto sum uveren deka plodnata sorabotka }e bide zajaknata i vo idnina i deka naskoro }e bideme vo mo`nost so svoi {tabni oficeri i edinici da se integrirame vo strukturata na Komandata na silite od Neapol kako ramnopravna ~lenka na NATO".
|
|
|
|
|
|
Rubrika: ARM - PzM - NATO
Na 11 maj, ministerot za odbrana Jovan Manasijevski i komandantot na [tabot na NATO vo Skopje, brigadniot general Xon Durans, go promoviraa Koordinativniot centar na Republika Makedonija za poddr{ka na silite na Alijansata. Po toj povod pred prisutnite svoi obra}awa imaa ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski i komandantot na NATO-{tabot, brigadniot general Xon Durans.
Komandantot na NATO-{tabot vo Skopje, brigadniot general Xon Durans, vo svoeto obra}awe istakna: "Poddr{kata od zemjata-doma}in e tehni~ki izraz na NATO {to voobi~aeno se koristi koga NATO treba da dejstvuva vo ili niz zemja-~lenka na NATO i ovoj Centar pretstavuva simbol na odli~niot napredok na Republika Makedonija vo procesot na reformi vo odbranata i entuzijasti~koto usvojuvawe na NATO-standardite i vrednostite. Me|utoa, Centarot ne pretstavuva samo simbol. Toj }e prezeme golem del od odgovornostite za poddr{ka na KFOR na Kosovo so obezbeduvawe logisti~ka poddr{ka i poddr{ka za komunikaciskite vrski preku Republika Makedonija. Site lica od Ministerstvoto za odbrana i od ARM koi bea involvirani vo formiraweto na ovoj Centar rabotea mnogu naporno i mene mi e mnogu drago {to gledam vo ovoj kamp vakvo nivo na sorabotka me|u vojnici od site zemji, vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija, za vospostavuvawe na edna vakva sposobnost. NATO e isklu~itelno blagodaren za formiraweto na ovoj Centar, kako i za drugite zalo`bi na Ministerstvoto za odbrana i ARM za poddr{kata na NATO, kako {to se stanicata za polnewe gorivo na Petrovec, obezbeduvaweto stra`ari za ovoj kamp, kako i neodamne{niot dogovor za obezbeduvawe medicinska poddr{ka. Ovaa entuzijasti~ka poddr{ka ne samo {to ja zajaknuva kandidaturata na Makedonija za ~lenstvo vo Alijansata, tuku i ovozmo`uva i na Alijansata da go reducira svoeto prisustvo tuka za da mo`e da vr{i rasporeduvawa na silite vo drugi oblasti, kako {to e Avganistan. Ova e mnogu pozitiven ~ekor napred i za NATO i za Republika Makedonija. Zboruvaj}i od imeto na celokupniot NATO-personal ovde, milo ni e {to imame mo`nost tesno da sorabotuvame so ovoj Centar i da gi prodol`ime odli~nite odnosi {to gi izgradivme vo procesot na vospostavuvawe na Centarot". Koordinativniot centar po~na da raboti na 3 april godinava. Toj treba da obezbedi poddr{ka na NATO-zdru`enite operacii na Balkanot. Centarot e popolnet so personal od 14 lica, a kako proekt po~na da se realizira od po~etokot na 2005 godina so ispra}awe na tim-oficeri i podoficeri na ARM na obuka vo [tabot na NATO vo Skopje. Pripadnicite na ARM bea integrirani vo formacijata na NATO-{tabot, {to e prv takov primer so zemja-~lenka na Partnerstvoto za mir. Do po~etokot na rabotata na Koordinativniot centar se realizirani dve {estmese~ni rotacii, so vkupno 18 (8+10) obu~eni stare{ini.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Transformacija na ARM
Od 10 do 12 maj, vo poseta na Armijata na Republika Makedonija prestojuva{e voena delegacija od vooru`enite sili na Republika Slovenija, predvodena od komandantot na Zdru`enata operativna komanda (ZOK), komodor Renato Petri}.
Slovene~kata voena delegacija iska`a posebna zainteresiranost za dosega{noto u~estvo na pripadnicite na ARM vo me|unarodnite mirovni misii. Iskustvata {to pripadnicite na ARM gi steknuvaat }e bidat od dragocena korist i za pripadnicite na vooru`enite sili na Republika Slovenija. Na~alnikot na General{tabot na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, go zapozna komodor Petri} so Dinami~kiot plan za transformacija na ARM, soglasno Strategiskiot odbranben pregled (SOP) i so reformite vo ARM na patot kon ispolnuvaweto na standardite za ~lenstvo vo NATO. Vo ramkite na posetata, voenata delegacija od Republika Slovenija poseti i del od edinicite na ARM, Zdru`enata operativna komanda na ARM (ZOK), Prvata mehanizirana pe{adiska brigada i Vozduhoplovniot VING. Voedno, go posetija i go razgledaa i armiskiot poligon "Krivolak" za koj Republika Slovenija iska`uva zainteresiranost za negovo koristewe za obuka na pripadnicite na slovene~kite vooru`eni sili.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Transformacija na ARM
Za vreme na posetata, zastavnikot Bartel be{e primen od na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski. Na sredbata, generalot Stojanovski go zapozna zastavnikot Bartel so dostignatiot stepen na transformacija na ARM, so statusot na podoficerskiot kor vo ARM, kako i so reformite vo odbranata, so cel ispolnuvawe na standardite za ~lenstvo vo NATO. Za vreme na prestojot, glavniot podoficer na Komandata na SAD, zastavnikot Majkl Bartel, ostvari sredba i so grupa podoficeri na ARM, predvodeni od postariot vodnik od prva klasa Boban Stojanovi}, na koja be{e zapoznaen so Sistemot za profesionalen razvoj na podoficerskiot kor na ARM. Vo ramkite na posetata, zastavnikot Bartel ja poseti Komandata za obuka, kade {to se zapozna i ostvari sredba so slu{atelite na Osnovniot i na Napredniot kurs za podoficeri. Voedno, go poseti i Centarot na ARM za obuka na voda vo Ohrid.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Transformacija na ARM
Od 23 do 25 maj, vo hotelot "Aleksandar palas" vo Skopje, od strana na Sojuzni~kata komanda za transformacija (Allied Command Transformation) od Norfolk, Virxinija, SAD, be{e organizirana rabotilnica na tema ",Koncept za razvoj i eksperimentirawe" (Concept Development and Experimentation Workshop). Aktivnosta ja otvori potpolkovnikot Dragi \o{evski, koj vo svoeto obra}awe naglasi deka vakvi i sli~ni aktivnosti se od osobeno zna~ewe bide}i ARM i Ministerstvoto za odbrana se vo procesot na tranformacija, a vo nasoka na postignuvawe na sevkupna interoperativnost so NATO. Rabotilnicata be{e realizirani od strana na pretstavnicite od Sojuzni~kata komanda za transformacija, koi gi zapoznaa slu{atelite so "Konceptot za razvoj i eksperimentirawe" kako efikasna alatka vo iznao|aweto najoptimalni re{enija vo razvojot na voenite kapaciteti, za efikasen odgovor na sovremenite zakani. Na aktivnosta, pokraj u~esnicite od Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija i od ARM, u~estvuvaa i pretstavnici na vooru`enite sili na Albanija, na Hrvatska, na Finska, od Sovetodavniot tim na NATO vo Skopje i od Partnerskata koordinativna }elija vo SHAPE. Aktivnosta be{e kvalitetno realizirani spored agendata, a po zavr{uvaweto na u~esnicite im bea vra~eni sertifikati od strana na organizatorot.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Transformacija na ARM
NATO-komitetot za predizvici na sovremenoto op{testvo (NATO Committee on the Challenges of Modern Society – CCMS), vo organizacija na Ministerstvata za odbrana na Republika Avstrija i na Holandija, vo period od 9 do 11 maj, vo Nacionalnata odbranbena akademija vo Viena odr`a rabotilnica na tema: "Aspektite na `ivotnata sredina vo voeni sredini". Na sve~enoto otvorawe na Rabotilnicata, so svoi govori se obratija i gi pozdravija u~esnicite, generalot [itenhelm od vooru`enite sili na Republika Avstrija i brigadniot general, Rene Veger, od vooru`enite sili na Holandija. Celta na Rabotilnicata be{e da se razmenat iskustva od za{titata na `ivotnata sredina vo voenite sredini i da se inicira va`nosta na za{tita na `ivotnata okolina so cel da se unapredi sorabotkata vo idnina, posebno koga stanuva zbor za `ivotnata sredina koga voenite sili se nao|aat vo misija. Vo NATO-rabotilnicata u~estvuvaa 65 eksperti od 24 zemji-~lenki na NATO i zemji-~lenki na PzM. Republika Makedonija ja pretstavuvaa Kosta Trajkovski, pretstavnik od Ministerstvoto za lokalna samouprava i prostorno planirawe i Kire Veselinov od General{tabot na ARM. Po odr`anite prezentacii se rabote{e po sindikalni grupi i se zaklu~i deka deka zemjite-~lenki na NATO i na PzM, ja imaat regulirano za{titata na `ivotnata sredina, no se uka`a deka e potrebno da se donese edinstven NATO- dokument so koj }e se postavat standardi za za~uvuvawe na `ivotnata sredina, posebno koga voenite sili se nao|aat vo misii.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Ve`bi
Od 10 do 27 maj, vo Baumholder, Germanija, a paralelno i vo Tuzla, Bosna i Hercegovina, se odr`a komunikacisko-informati~kata ve`ba "Zdru`eni napori 2006" (COMBINED ENDEAVOR).
Glaven organizator i sponzor na ve`bata e Evropskata komanda na vooru`enite sili na SAD (USEUCOM), poto~no Oddelot za komanduvawe, kontrola i komunikacii, na ~elo so brigadniot general Tomas Verbek, smestena vo [tutgart, Germanija. Ve`bata "Zdru`eni napori" ima vode~ka uloga vo programata: "Vo duhot na PzM". Na Ve`bata u~estvuvaat nad 40 zemji-~lenki na NATO i na PzM. COMBINED ENDEAVOR ovaa godina ja slavi svojata 11-godi{nina i od godina vo godina do`ivuva ekspanzija, odnosno se pro{iruva, ne samo vo pogled na brojot na u~esnicite, raznovidnata oprema i tehnologii, tuku i vo pogled na lokaciite za testirawe. Dosega ve`bata se odr`uva{e samo vo mestoto Baumholder, Germanija, a ve}e treta godina postoi i vtora, paralelna lokacija. ^ove~kata interoperabilnost e klu~en faktor vo ostvaruvaweto na zaedni~kata cel vo implementacijata, vo gradeweto i vo za~uvuvaweto na mirot. Za podgotovki na ve`bata se odr`uvaat ~etiri planira~ki konferencii vo eden godi{en ciklus. Sekoja planira~ka konferencija se odr`uva vo razli~na dr`ava-u~esni~ka na ve`bata po principot na volonterska rotacija. Republika Makedonija na ve`bata "Zdru`eni napori", so svoja oprema i so personal, aktivno u~estvuva od 1997 godina. Na po~etokot u~estvuvavme samo vo radio-delot, potoa se pro{irivme i vo delot na telekomunikaciite (so najsovremeni digitalni telefonski centrali), a vo poslednite godini se poaktivno u~estvuvame i na poleto na informati~kata tehnologija i bezbednosta na informaciite. Zapo~navme so simboli~en broj od osum u~esnici, za da ja dostigneme brojkata od 29 lu|e i da u~estvuvame vo site oblasti na testiraweto. Ovaa godina imame najgolem broj na lu|e vo [tabot (vkupno pet), vo odnos na site nacii koi u~estvuvaat na Ve`bata. Aktivnoto u~estvo na Ve`bata ni obezbedi ovaa godina da bideme vode~ka nacija vo planiraweto na strukturata na mre`ata vo svojata regionalna grupa, edna od pette upravuva~ki stanici vo radio-delot, dve zameni~ki mesta vo grupata na regionalni kontrolori, lider na panelot vo oblasta na informati~kata bezbednost, kako i zameni~ko mesto vo oblasta na menaxiraweto na telekomunikaciskite i informati~kite informacii i eden pretstavnik vo oblasta na data-kolektori.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Ve`bi
Vo period od 3 do 19 maj, se odr`a edna od pogolemite zdru`eni vozduholovni ve`bi koi se odr`uvaat vo Evropa. Zdru`enata vozduhoplovna ve`ba "ELITE"-(Electronic Life Training Exercise) e vo organizacija na geramanskoto Voeno vozduhoplovstvo, a vo kontinuitet se odr`uva od 1995 godina. Vo godine{nata ve`ba u~estvuvaa vkupno 16 zemji, pove}eto ~lenki na NATO i na PzM so vozduhoplovi i so sistemi za PVO-odbrana, 16 zemji bea vo uloga na nabquduva~i, so vkupen personal od preku 1.500 lu|e. Ve`bata se odr`uva{e na teritorijata na Ju`na Germanija vo oblasta Bavarija. Vozduhoplovite bea rasporedeni na nekolku aerodromi, dodeka site sistemi za PVO na poligonot "HEUBERG". Vo Ve`bata bea vklu~eni 55 borbeni helikopteri, 20 helikopteri i pet transportni avioni, od koi Finska so avionite F/A-18 "HORNET", Farancija so transportni avioni C-160 "TRANSAL", Germanija so avionite F-4E "FANTOM" i "tornado" vo izviduva~ka i vo protivelektronska verzija, na{ite sosedi, Republika Grcija, so avionite F-16, Holandija so helikopterite "COUGAR" i "CHINOOK", Polska so avionite Su-22, [panija so avionite F/A-18, Anglija so avionite "tornado", [vajcarija so avionite F/A-18 i helikopterite COUGAR i Turcija so avionite F-16 i F-4. Od PVO-sredstvata bea vklu~eni preku 100 sitemi od kratok, od sreden i od dolg dostrel: SA-6, SA-7, SA-8, SA-10, Patriot, HAWK, ROLAND, OZELOT, STINGER, GIRAFE, RBS-70 i AACV-90, potoa radari za otkrivawe i za sledewe celi, kako i sretstva za elektronska i protivelektronska borba. Osnovni celi na Ve`bata bea: izve`buvawe na posadite na vozduhoplovite vo primena na taktiki, tehniki i proceduri za neutralizirawe i onesposobuvawe na PVO-sredstvata so upotreba na sredstva za protivelektronska i za elektronska borba i neposredno uni{tuvawe na PVO-sredstvata; izve`buvawe na posadite na PVO-sistemite i na edinicite za elektronsko vojuvawe vo primena na taktiki, tehniki i proceduri za neutralizirawe i spre~uvawe na dejstvoto na avijacijata so upotreba na elektronsko popre~uvawe i neposredno uni{tuvawe na vozduhoplovite; izve`buvawe na interoperabilnosta i na mo`nostite za zaedni~ka rabota na posadi od razli~ni zemji i so razli~ni sistemi, kako i mo`nostite za povrzuvawe na razli~ni PVO-sistemi vo eden integriran sistem, upravuvan od edno mesto, kako i razmena na iskustva i steknuvawe na novi soznanija. Vo godina{nata ve`ba "ELITE", vo periodot od 8do 12 maj, vo programata za nabquduva~i u~estvuvaa i dvajca pretstavnici od Armijata na Republika Makedonija, potpolkovnikot Don~e Kuzmanov i kapetanot Robert Malezanski. Vo programata za nabquduva~i, pokraj pretstavnici od Republika Makedonija, bea vklu~eni i pretstavnici od 15 zemji-~lenki na NATO i PzM.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Edukacija
Od 15 do 18 maj, vo hotelot "Kontinental" vo Skopje se odr`a konferencija na "Postojnata grupa na partnerski logisti~ki eksperti". Na konferencijata u~estvuvaa 30 pretstavnici od 20 zemji-~lenki na NATO, na PzM, na Mediteranskiot dijalog i pretstavnici od ~etiri NATO-organizacii i agencii. So konferencijata, vo imeto na Republika Hrvatska kako pretsedava~, pretsedava{e majorot Davor Lon~ar, koj ja otvori konferencijata i ima{e vovedno obra}awe do u~esnicite. Od makedonska strana, na otvoraweto na konferencijata, na u~esnicite im se obrati i im posaka uspe{na rabota, rakovoditelot na Sektorot za logistika vo MO, Nelko Menkinovski.
Potpolkovnikot Kiro Ristovski od G-4 pri G[ na ARM, istakna: "Imame dosta dobro iskustvo i dolg period rabotime zaedno. Mo`ebi na javnosta ne i e poznato, me|utoa nie sme prisutni na site ovie logisti~ki forumi, od najvisokite do ovaa, poslednata grupa, koja e formirana specijalno za partnerskite zemji koi se podgotvuvaat za ~lenstvo vo NATO. Kako {to ka`a i kolegata Lon~ar, so Albanija i so Hrvatska nie rabotime dosta intenzivno. Imame godi{ni sostanoci na najvisoko ramni{te na logistikata i, voedno, se podgotvuvame narednata godina da izvedeme edna logisti~ka ve`ba za poddr{ka na misii nadvor od zemjata, koja ni e edna od glavnite celi. Iskustvata na zemjite koi go pominale patot za ~lenstvo vo NATO za nas se mnogu va`ni. Ovoj sostanok, pokraj zvani~niot del vo koj }e imame komentari i brifinzi, nie }e go iskoristime i za razmena na iskustva". U~esnicite vo rabotata na Konferencijata ja prezentiraa organizacijata na Konceptot za logisti~ka poddr{ka na svoite zemji. Pretstavnicite od Republika Makedonija prezentiraa dve temi: "Proces na implementacija na Partnerski celi od oblasta na logistikata" i "Koncept za poddr{ka od zemjata-doma}in i Koordinativen centar za poddr{ka od zemjata-doma}in". "Postojnata grupa na partnerski logisti~ki eksperti" se odr`uva dva pati godi{no (naprolet i naesen). Proletniot sostanok se odr`uva vo edna od zemjite-~lenki na NATO/PzM, a esenskiot sostanok se odr`uva vo Brisel. Ovaa godina Republika Makedonija be{e zemja-doma}in na proletnata konferencija na "Postojnata grupa na partnerski logisti~ki eksperti". Grupata raboti pod patronat na "Seniorskata NATO-logisti~ka konferencija", koja e najvisokoto telo na Alijansata od delot na logistikata. Grupata ima svoj pretsedatel i sekretar koi se izbiraat od zemjite-~lenki na PzM i vo periodot od 2005 do 2007 godina taa uloga ja ima Republika Hrvatska. Se o~ekuva pretsedavaweto so Grupata od 2007 do 2009 godina da go prezeme Republika Makedonija. U~esnici vo Grupata se pretstavnici od pove}e zemji-~lenki na NATO i na PzM, vklu~itelno i Izrael kako zemja od Mediteranskiot dijalog.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Edukacija
Vo organizacija na Komandata za obuka, a so pomo{ na voenoto ata{e na Velika Britanija vo RM, na 9 maj, vo Republika Makedonija pristigna tim na instruktori od Britanskiot voen tim za sovetuvawe i obuka od Akademijata na britanskata armija vo Vi{kov, Republika ^e{ka. Celta na posetata proizleze od potrebata da se razvie i da se vospostavi noviot sistem na obuka za pripadnicite na ARM. Za taa cel, Komandata za obuka formira{e sopstven tim, koj vo periodot od 9 maj do 2 juni, do krajot na posetata, sorabotuva{e so instruktorskiot tim od Vi{kov, na razvojot i na podgotovkata na osnovnata voena obuka na idnite profesionalni vojnici; procena i validirawe na kursevite za podoficeri vo Komandata za obuka; razvoj na infrastrukturata za obuka i dizajnirawe na idnata stru~no-specijalisti~ka obuka na profesionalnite vojnici vo ARM.
Na 18 maj, Komandata za obuka (KzO) vo Veles ja poseti polkovnikot Hju Persil, komandant na Britanskiot voen tim za sovetuvawe i obuka od Vi{kov, Republika ^e{ka. Posetata be{e realizirana so pomo{ na voenoto ata{e na Velika Britanija vo Republika Makedonija, polkovnikot Stiv Ingli{ koj, isto taka, be{e vo sostavot na delegacijata. Celta na posetata be{e zapoznavawe so rabotata na Komandata za obuka i so del od kursevite {to se realiziraat vo nea. Voedno, se izvr{i i kontrola na instruktorskiot tim na Britanskiot voen tim za sovetuvawe i obuka, koj od 9 maj do 2 juni raboti so timot na KzO na razvoj i podgotovka na osnovna voena obuka na idnite profesionalni vojnici, kako i razvoj na infrastruktura za obuka i dizajnirawe na idnata stru~no-specijalisti~ka obuka na profesionalnite vojnici na Armijata na Republika Makedonija. Na krajot, polkovnikot Hju Persil, izrazi zadovolstvo od videnoto i upati i pritoa, izrazi uveruvawe deka plodnata sorabotka na voen plan pome|u Britanskiot voen tim za sovetuvawe i obuka i Komandata za obuka }e prodol`i i vo idnina.
|
|
|
|
|
|
Eden den so kandidatite za priem vo Odredot za specijalni nameni
Ovoj selektiven kurs, spored majorot Pavle Arsovski, komandant na kursot, vsu{nost, e samo eden del od vkupnata selekcija koja{to ja vr{i Odredot za specijalni nameni za vr{ewe dol`nosti vo OSN. Momentalno se odviva vtoriot del od selektivniot kurs na kandidatite za vr{ewe dol`nosti vo OSN vo traewe od 24 dena (od 23 maj do 15 juni). Vo prvata faza na selekcijata se prifateni site kandidati koi{to gi ispolnuvaat op{tite uslovi za priem vo slu`ba vo Armijata. Za taa cel, izvr{eno e golemo propagirawe na OSN kaj drugite edinici na ARM. Ovaa propaganda prakti~no trae{e deset meseci - od minatogodi{niot kurs i selekcija na kandidati za OSN, do sega{niot. Posebno e razviena kampawa vo multietni~kite op{tini, so cel da se dobie {to e mo`no po{irok spektar na kandidati za selektivniot kurs. Toa pridonese da se javat re~isi 400 kandidati za kursot. Soglasno ~len 25 od Zakonot za slu`ba vo ARM, kandidatite od civilstvo treba da se na vozrast do 26 godini, a od Armijata, do 29 godini, a op{t uslov e i kandidatite da imaat zavr{eno najmalku IV stepen stru~na podgotovka. Osven toa, kandidatite treba da gi ispolnuvaat i posebnite uslovi propi{ani so Pravilnikot za selekcija i izbor na kandidati za popolnuvawe na OSN, donesen od ministerot za odbrana na RM. Kandidatite za kursot mora da se nad 170 sm visina, da se pliva~i ({to i prakti~no, pred priemot, se proveruva), da imaat minimum 206 bodovi na NATO-fitnes testot za fizi~ka podgotvenost (fizi~kata proverka za OSN e so ne{to povisoki normi otkolku za pripadnicite na drugite edinici na ARM), da go pominat sistematskiot pregled za priem vo specijalni edinici i da izjavat deka dobrovolno pristapuvaat na selekcijata.
Vtorata faza na kursot, vo traewe od 24 dena, se odviva spored Programata odobrena od na~alnikot na G[ na ARM. Vo nejzinoto dizajnirawe se koristeni iskustva od specijalnite edinici na NATO-armiite, so akcent na iskustvata od specijalnite edinici na amerikanskata armija, kako i spored na{ite dosega{ni iskustva. Vo prviot del od vtorata faza na selektivniot kurs, odnosno po prvite 12 dena, onie kandidati {to }e go pominat kursot dobivaat {ansa da stanat pripadnici na OSN, no samo vo pri{tapskite ~eti. Za da se stane pripadnik na borbenite edinici, odnosno "volk" ili "renxer" kandidatite treba uspe{no da go zavr{at celiot kurs od 24 dena. Spored dosega{nata praktika, samo 10 otsto od prijavenite kandidati go zavr{uvaat kursot, iako nastojuvame da go podigneme kvalitetot i {to pove}e kandidati da go zavr{at kursot. Za celoto vremetraewe na kursot progresivno se zgolemuva naporot vo terenski, a ~esto i vo mo{ne te{ki, duri surovi uslovi, i toa dewe i no}e. Kandidatite imaat pravo da se otka`at od kursot vo sekoj moment, no, isto taka, mo`at da bidat i otstraneti od kursot.
Se zabele`uva deka kandidatite obi~no imaat dobra fizi~ka podgotvenost, no, sepak, najva`en uslov za da go pominat kursot e da se ~uvstvuvaat i da se odnesuvaat kako idni pripadnici na Odredot na specijalni nameni, odnosno da `iveat, da rabotat i da mislat kako "volk", kako renxer". Motiv da se stane pripadnik na OSN ne mo`e da bide samata rabota, bidej}i taa va`i za isklu~itelno naporna. Ne mo`e ni platata - se znae kakvi se platite vo ARM, kako i, vpro~em, vo zemjata. Zatoa, `elbata da se bide "specijalec" treba da vladee nad se drugo. Zatoa i na motiviranosta i se dava tolku golemo zna~ewe. Drugite pravila za da se stane pripadnik na Odredot za specijalni nemeni, spored postariot vodnik Marjan Mi{a~kovski, inaku glaven instruktor na kursot, se: odgovornost, odnosno svesno i odgovorno izvr{uvawe na zada~ite po vreme i po mesto; zrelost, odnosno sfa}awe na rabotite kako vozrasen ~ovek; timska rabota, na koja{to posebno se insistira bidej}i, kako {to, vpro~em, provejuva{e za celo vreme na kursot, "ne e dovolno da se bide "Rambo" ili ne{to sli~no, tuku da se raboti kao ~len na grupata i da bide primen kako takov od grupata (mo`e duri da se slu~i i toa nekoj koj poka`uva isklu~itelni rezultati vo obukata, a ne se vklopil vo timot, da ne go polo`i zavr{niot test). Idniot pripadnik na OSN treba da bide i inteligenten, discipliniran, prisposobliv i snaodliv vo sekoja situacija, kako i doverliv. Toj treba da bide i lider koj znae i samoinicijativno da prezeme ne{to koga toa e potrebno, da bide vistinski drugar, {to dava dopolnitelna sigurnost vo izvr{uvaweto na zada~ite, i da bide vlijatelen, odnosno da ja osvojuva doverbata na grupata, deluvaj}i spored stavovite na grupata.
Za taa cel, kandidatite na Kursot imaat svoe ime i prezime i drugi generalii samo do evidentiraweto kako kandidati na Kursot. Potoa dobivaat broj~iwa, koi samo komandantot na Kursot i prviot podoficer mo`at da gi povrzat so nivnite imiwa. Se dodeka ne go zavr{at kursot, ili ako se otka`at od nego, tie se samo broj~iwa, odnosno anonimni kandidati za "specijalci" za koi nema protekcija ili ne{to sli~no. Na krajot ostanuvaat samo najdobrite i najhrabrite, samo onie koi so gordost utre }e go nosat nazivot "volk" ili "renxer", doma ili vo stranstvo, i }e bidat poim za bestra{niot makedonski voin. Za da imaat nekakva {ansa da stanat pripadnik na OSN kandidatite treba da imaat najmalku 240 bodovi, odnosno po 80 bodovi za sekoja osnovna disciplina - tr~awe na 3.200 metri, sklekovi i stoma~ni ve`bi ({to e ocena dovolen). Na krajot na Kursot, nekoi kandidati postignuvaat i po 300 bodovi na testot i se sigurni "specijalci". Nekoi od niv vo oddelni disciplini postignuvaat i po 110 boda, no, spored pravilata, se bele`at po sto boda za sekoja disciplina. Takvi se vpro~em site pripadnici na na{ata elitna edinica, odnosno na Odredot za specijalni nameni. Zatoa tie se i poim za makedonski voin i na{ najgolem adut za priem vo NATO.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Borbena obuka
So poslednata partija regruti koi pristignaa vo april, vo Centarot za obuka (COBR i RBP) vo bitolskata kasarna "Stevan Naumov-Stiv", na otslu`uvawe na voeniot rok se prijavija i ~etiri devojki. Ova e prv pat vo Centarot za obuka na regruti da se obu~uvaat i `eni.
Zamenikot na komandantot na nastavnata edinica, kapetanot Oliver Veleski, za vreme na na{iot razgovor istakna: "Sekojdnevnite zada~i koi se sproveduvaat vo na{ata edinica ne gi osloboduva od odgovornost. Naprotiv, iako e prisuten respektot kon pone`niot pol, sepak na terenot tie se ramo do ramo so ostanatite vojnici. Mo`am da istaknam deka vo celost se vklopeni vo kolektivot, a zadadenite zada~i gi izvr{uvaat kvaliltetno i vo potpolnost. Istoto se odnesuva i za izvr{enite podgotvitelni ga|awa, kade {to devojkite postignaa mnogu dobri rezultati". Od strana na komandata na Kasarnata se prezemeni site merki i sozdadeni se uslovi za nepre~en `ivot i rabota, kako i za sledewe na obukata. Devojkite, pak, vo svoite izjavi istaknaa: "Obukata ne ni pretstavuva osobena te{kotija. Vo po~etokot na obukata be{e malku pote{ko na terenskite ve`bi. Vo kolektivot sme odli~no primeni, a blagodarenie na na{ite stare{ini i na uslovite koi ni se na raspolagawe, vo golema mera ni e olesneto izvr{uvaweto na sekojdnevnite zada~i". @elbata za slu`ewe vo redovite na ARM im e so zamisla, dokolku gi zadovolat kriteriumite i gi zadovolat uslovite, bi sakale da stanat profesionalni vojnici, a so toa, se razbira, i da napreduvaat vo vojni~kata kariera. Im posakuvame nivnite `elbi da bidat ispolneti.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Borbena obuka
Od 3 do 10 i od 22 do 30 maj, vo Cenatarort za obuka (COBR i RBP) vo kasarnata "Stevan Naumov-Stiv" zavr{ija podgotvitelnite ga|awa so li~noto vooru`uvawe (AP, PM i pi{tol), za vojnicite od aprilskiot upaten rok. Podgotvitelnite ga|awa kako voved za izveduvawe na edine~nite ga|awa se vo soglasnost so planot i programata i so pravilnicite za izvr{uvawe na ga|awa, predvideni vo osnovnata obuka na mladite vojnici. Site ga|awa bea izvedeni na garnizonskoto streli{te na "Tumbe Kafe". Kako i mnogu pati dosega, zada~ata koja personalot na nastavnite edinici ja imaat pove}epati izveduvano, i ovoj pat, vo organizaciska smisla, odli~no be{e izvr{ena. Tuka mo`at da se sogledaat site takti~ki postapki kaj vojnicite, so {to se soznava ocenata na nivnata dotoga{na obu~enost. Rakuva~i na streli{tata bea komandirite na osnovnite edinici, koi, vpro~em, bea i odgovorni za sproveduvawe na bezbednosnite merki pri realizacijata na ovaa aktivnost. Pri izveduvaweto na sekoe ga|awe be{e prisutna i Komandata na COBR i RBP, sledej}i gi rezultatite. Komandantot na Kasarnata, potpolkovnikot Toni Poposki, na nedelnite i na mese~nata analiza izrazi zadovolstvo od postignatite rezultati, pritoa istaknuvaj}i ja rabotata i anga`iranosta na Komandata na Nastavniot bataljon so koja komanduva majorot Dalu{ Useinovski i negovite pot~ineti. Ovaa generacija vojnici treba da gi realizira u{te edine~nite ga|awa koi se predvideni za vo juni.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Borbena obuka
Odelenieto za transfuziologija pri Voenata bolnica vo Skopje, vo sorabotka so garnizonskata ambulanta, na 10 maj realizira{e akcija za dobrovolno daruvawe na krv vo kasarnata "Stevan Naumov-Stiv" vo Bitola. Stare{inite, civilnite lica i, vo prv red vojnicite, imaa mo`nost dobrovolno da se vklu~at vo ovaa humana akcija i daruvaj}i del od svojata "dragocena te~nost {to zna~i `ivot", da ja poka`at svojata humanost na delo. Pritoa, prednost im se dade na mladite vojnici od aprilskiot upaten rok, koi kako pripadnici na ARM za prv pat imaa mo`nost dobrovolno da se vklu~at vo humana akcija od vakov vid. Me|u vojnicite ima{e nekoi {to svojata humanost vo daruvawe krv ja doka`ale od porano, u{te pred stapuvaweto vo redovite na ARM, no najgolemiot broj vojnici daruvaa krv za prvpat. Malku vozbudeni, no odlu~ni pogolemiot broj od niv istaknaa deka i ponatamu, i po otslu`uvaweto na voeniot rok, }e prodol`at da daruvaat krv. - Odyivot na dobrovolnite krvodariteli kako i sekoga{ vo Garnizonot vo Bitola be{e dosta dobar. Spored toa krvodaritelskata akcija be{e uspe{na, istakna d-r Kiro Georgievski, transfuziolog pri Voenata bolnica vo Skopje. Pritoa toj dodade deka vo kasarnata "Stevan Naumov-Stiv", naskoro e planirana u{te edna akcija za dobrovolno daruvawe na krv vo koja }e im se dade pogolema mo`nost na stare{inite i na civilnite lica da se vklu~at vo dobrovolnata akcija. Pove}ekratni krvodariteli, koi sekoga{ se vo prvite redovi koga se raboti za humani akcii od vakov vid i ovoj pat bea stare{inite: Kiro Micevski, Zvonko Bo`inovski, Krume Ala~kovski i drugi. Uspe{nata krvodaritelska akcija be{e dokaz pove}e deka Garnizonot vo Bitola otsekoga{ bil primer za humani akcii, osobeno koga stanuva zbor za akcii za daruvawe na krv.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Borbena obuka
Vo kasarnata "Alekso Demnievski-Bauman" vo Veles, vo poln ek e obukata na poslednata, aprilska generacija vojnici. Momentalno se izveduva obuka na vojnik-poedinec. Site vojnici veke gi imaat pominato podgotvitelnite ga|awa, po {to }e sledat i vtorite ga|awa. Ga|awata se izveduvaa na streli{teto na garnizonot vo Gorno Orizari. Ga|aweto se izveduva{e so li~noto vooru`uvawe, so avtomatska pu{ka, so pu{komitralez i so poluavtomatska snajperska pu{ka. Najgolem del od vojnicite postignaa zadovolitelni rezultati {to e preduslov za uspe{no zavr{uvawe na predvidenata obuka, velat nivnite stare{ini. Vo poln ek e i obukata na vojnicite od poodelni specijalnosti (gotva~i, pekari, voza~i, tehni~ari i "sanitetlii"). Vo ramkite na obukata vojnicite imaat sekojdnevni naporni fizi~ki podgotovki, zo{to fizi~kata podgotvenost na sekoja generacija vojnici na ARM e glaven preduslov za uspe{na obuka. I rezultatite po ovoj osnov se odli~ni ocenuvaat od komandata na garnizonot. Vo sostavot na edinicata veke nekolku genarcii, pa i vo ovaa aprilska generacija se ubu~uvaat i `eni-vojnici. Tie isto taka uspe{no ja izveduvaat ubukata i postignuvaat odli~ni rezultati velat nivnite stare{ini. Desetarot Vesna Krstevska veli deka vo ni{to ne se razlikuva nivnata obuka od onaa na nejzinite kolegi od posilniot pol, deka kolegite se korektni kon niv i deka odli~no sorabotuvaat. Po zavr{uvaweto na obukata, i ovaa posledna generacija vojnici }e bidat prekomanduvani vo drugite kasarni vo zemjava kade ima potreba od nivnata specijalnost. So zaminuvaweto na ovaa posledna generacija ke bide ispi{ana i zavr{ena edna uspe{na stranica na ovaa kasarna na ARM koja i ponatamu ke ostane Centar za obuka na ARM.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Kursevi - seminari
Vo organizacija na Mobilniot tim za obuka (MTT - Mobile Training Team) na NATO od sostavot na Sojuzni~kata komanda na zdru`enite sili vo Neapol i G-3 na G[ na ARM, vo hotelot "Kontinental" vo Skopje, od 8 do 19 maj se odr`a Kurs za planirawe na operacii na kombinirani zdru`eni sili za namena na NATO (CJTF Combined Joint Task Force). Na Kursot u~estvuvaa 22 {tabni oficeri, od koi 18 bea od sostavot na ARM kako zemja-doma}in i po dvajca oficeri od vooru`enite sili na Ukraina i na Azerbejxan. Celta na odr`uvaweto na ovoj isklu~itelno va`en kurs be{e u~esnicite da se zapoznaat so Konceptot na kombinirani zdru`eni sili na NATO i so negovata prakti~na implementacija, so {tabnata struktura i organizacija na silite na Alijansata vo funkcija na CJTF-konceptot i, sekako, prakti~na obuka vo procesot na planirawe na operaciite za za~uvuvawe na mirot, koi se predvodeni od NATO. Vo fokusot na realizacijata na Kursot be{e obukata na u~esnicite vo procesot na planirawe na operaciite vo soglasnost so standardnite operativni proceduri koi se primenuvaat vo NATO. Timot za obuka od Neapol be{e predvoden od polkovnikot na portugalskata armija, Miguel Marseliwo, vo ~ij sostav bea oficeri od u{te ~etiri zemji-~lenki na NATO (SAD, Velika Britanija, SR Germanija i [panija). ^lenovite na mobilniot tim za obuka bea nositeli na najva`nite delovi od {tabot na sojuzni~kite zdru`eni sili vo Neapol i kako takvi gi realiziraa planiranite sodr`ini od domenot na: J-1-personal, J-2-razuznuvawe i za{tita na silite, J-3-operacii, J-4-logisti~ka poddr{ka, J-5-planirawe na operacii, civilno-voeni odnosi, odnosi so javnosta i pravni aspekti na operaciite. Kursot se realizira{e vo dva dela: predavawa i prakti~na rabota. Teoretskiot del ima{e zada~a na slu{atelite da im go prezentira CJTF-konceptot na NATO, strukturata i ja~inata na silite za izvr{uvawe na mirovni misii predvodeni od NATO, kako i fazite vo procesot na planirawe. Prakti~niot del od Kursot se realizira{e niz re{avawe na zada~a so primena na standardnite operativni proceduri na NATO vo procesot na planirawe i na donesuvawe na odluka. Vsu{nost, ova be{e poslo`eniot del na Kursot, pa zaradi zapazuvawe na spomenatite proceduri, slu{atelite bea podeleni vo grupi (J2, J3, J4 i J5), kako reprezenti na najva`nite segmenti na {tabot na zdru`enite sili za izvr{uvawe na misijta t.n. PFOR. Razbiraweto i primenata na CJTF-konceptot na koj se temeli operativnata gotovnost na NATO za izvr{uvawe na site zada~i e od ogromno zna~ewe za {tabnite oficeri koi }e bidat planirani za u~estvo vo idni misii predvodeni od NATO. So sovladuvaweto na standardnite operativni proceduri pri planiraweto na operaciite, ARM }e ja zgolemi svojata interoperativnost i kompatibilnost so NATO.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Kursevi - seminari
Za vreme na ednonedelniot kurs, u~esnicite na kursot se zapoznaa so ve{tinite za komunicirawe i so va`nosta na aktivnoto slu{awe i so efektivnite pra{awa kako nerazdelen del od uspe{nata komunikacija, kako i so formulata za podgotovka na govor i izjava. Vo ramkite na programskite sodr`ini na kursot bea zastapeni i tehnikite na timskata komunikacija, kako i na~inite i postapkite za spravuvawe so napornata komunikacija. U~esnicite na kursot bea zapoznaeni i so na~inite za podgotovka i pi{uvawe na soop{tenie kako del od obukata od oblasta na pe~atenite mediumi, a isto taka im bea prezentirani i ostanatite vidovi mediumi, TV i radio. Dobro obu~enite instruktori vo Regionalniot trening-centar za komunikacii, koi od 2003 godina pa navamu rabotea i bea obu~uvani od profesionalnite instruktori na Centarot za komunikacii i informacii na [vajcarskata armija (CIKA), mo{ne uspe{no im gi prezentiraa na kursistite tajnite na uspe{nata rabota pred kamera, preku podgovotvkite za nastap pred kamera, razbirlivosta na govorot i govorot na teloto. Pogolemiot del od u~esnicite na kursot za prvpat imaa mo`nost i prakti~no da dadat izjava i da odr`at govor pred kamera, {to od nivna strana be{e oceneto kako mo{ne korisno za nivnoto ponatamo{no nadgraduvawe i usovr{uvawe vo ovaa oblast. Na~inot na predavaweto za vreme na kursot be{e celosno interaktiven, so aktivno u~estvo i sugestii od strana na samite u~esnici.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Sve~enosti - tradicii
Na ovoj den, na 7 maj 1903 godina, pri neposrednite podgotovki za Ilindenskoto vostanie, za vreme na odr`uvaweto na Smilevskiot kongres vo s. Smilevo, za prvpat makedonskite revolucionerni sili organizirale vooru`eni selski stra`i so zada~a da go obezbedat nepre~enoto odvivawe na Kongresot i da gi za{titat delegatite koi prisustvuvale na Kongresot. Tokmu na toj den, pred 103 godini, za prvpat organizirano se izvr{ilo obezbeduvawe na redot, mirot i za{tita na delegatite na Kongresot, {to vo su{tina pretstavuva osnovna funkcija na Policijata. Po toj povod, ovoj den se slavi kako Den na Policijata. I ovaa godina pripadnicite na Voenata policija na sve~en na~in go odbele`a svojot praznik. Centralnata proslava se odr`a pred objektot na Voenata policija vo kasarnata "Ilinden" vo Skopje, pred golem broj gosti. Isto taka, so svoe prisustvo sve~enosta ja zbogatija i ZNG[ na ARM, general-majorot Adil Gazafer i generalot Zoran Lekovski, zamenik na komandantot na ZOK.
Potoa, pred sve~eniot stroj za najdobrite i za najuspe{nite vo Ednicata bea dodeleni pofalnici i pari~ni nagradi, koi gi vra~i generalot Adil Gazafer. Sve~enosta be{e zbogatena i so kulturno-umetni~ka programa, vo koja ~lenovite na KUD "Karpo{" od Kriva Palanka prezentiraa del od bogatiot repertoar {to go neguva ova dru{tvo. Za uspe{nata sorabotka vo dosega{niot period bea dodeleni i blagodarnici na AD "Makedonski {umi", na Voenata policija na armijata na Vermont-SAD i na Voenata policija na armijata na SR Germanija. Vo ramkite na odbele`uvaweto na praznikot, ekipa na Voenata policija u~estvuva{e na turnirot vo mal fudbal "Memorijal Janev-Angelovski". Na turnirot zemaa u~estvo osum ekipi, a ekipata na Voenata policija go osvoi prvoto mesto i preodniot pehar, koj im be{e dodelen na 7 Maj.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Sve~enosti - tradicii
Prviot samostoen let za sekoj pilot pretstavuva eden od najzna~ajnite momenti vo negovata kariera koj ve~no se vre`uva vo negovite spomeni. Golema e odgovornosta na site subjekti vklu~eni vo izvr{uvaweto na prviot samostoen let, po~nuvaj}i od komandirot, preku nastavnicite za letawe, vozduhoplovno-tehni~kiot sostav, pa se do samite piloti-slu{ateli.
Potporu~nicite Jovan [opovski, Femi Quma, Vladimir On~evski, Jovan Azmanovski i Goran Mitevski, po zavr{uvaweto na Voenata akademija-nasoka avijacija, i site drugi dopolnitelni i neophodni podgotovki koi se potrebni za samostojno izvr{uvawe na profesionalnite zada~i, zapo~naa i so prakti~nata leta~ka obuka na avionot "Zlin 242". Po pominuvaweto niz prviot filter na selektivnoto letawe tie se steknaa so pravo za ponatamo{no prodol`uvawe na nivnata leta~ka obuka. Po odletanite dvaesetina ~asa so nivnite nastavnici za letawe i uspe{noto usvojuvawe na site elementi na letot, od poletuvawe do sletuvawe na avionot i izvr{enite ispitni letovi, tie ve}e bea podgotveni za izveduvawe na svojot prv samostoen let. Znaej}i deka vo tekot na ispitniot let se cenat site elementi od teoretskata podgotovka, izvr{uvaweto na elementite na letot, kako i psiholo{kata podgotvenost, tie bea netrpelivi {to pobrzo da sednat vo pilotskata kabina i da ja poka`at svojata sigurnost vo steknatite znaewa po site ovie elementi. Tremata i vozbudata ja ostavija zad sebe i zapo~na dolgo o~ekuvaniot moment - izveduvaweto na prviot samostoen let. Eden po eden uspe{no se vivnaa vo vozduhot i pravilno i bezbedno se prizemjija, po {to slede{e odu{evuvawe, no istovremeno i radost za nivniot komadir, za kontrolorot i za nastavnicite za letawe. Tradicija e skoro vo site vozduhoplovstva vo svetot, po zavr{uvaweto na letot na mladite piloti, nivnite kontrolori i nastavnici za letawe, na nevoobi~aen na~in da im ~estita za prviot samostoen let. Imeno, taa ~estitka, na svoeviden na~in e i ocenka za uspe{nosta na izvedeniot let. Tradicija e kandidatot po zavr{uvaweto na prviot samostoen let da se potpira na kriloto na vozduhoplovot, a ~estitaweto e so udirawe na kloci po zadnikot. Ja~inata na udarot zavisi od uspe{nosta, od preciznosta i od pravilnosta na sletuvawata koi go vr{ele kandidatite. Ako e taka, i ovie mladi piloti dobija "silna kloca", so {to im se otvoraat vratite za vo idnina - da bidat perspektivni piloti i pripadnici na Voenoto vozduhoplostvo na ARM. Neka im e so sre}a.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Od aktivnostite na ORORM
So Programata za obuka na ~lenovite na Organizacijata na rezervnite oficeri na Republika Makedonija (ORORM) vo 2006 godina, se planirani aktuelni teoretski i prakti~ni sodr`ini vo funkcija na obnovuvawe i na prodlabo~uvawe na steknatite znaewa i ve{tini na rezervnite oficeri i podoficeri od oblasta na odbranata i za{titata vo voeni i vo mirnovremenski uslovi.
Vo kontekst na vakvite opredelbi, rakovodstvata na organizacionite edinici na ORORM vo Skopje, vo poslednite nekolku godini praktikuvaat del od planiranite sodr`ini vo obu~uvaweto i vo neguvaweto na slobodarskite tradicii da gi realiziraat nadvor od urbaniziraniot gradski ambient, koristej}i gi prirodnite uslovi i objekti na prostorot na Republika Makedonija. Taka be{e i na 13 maj, koga na inicijativa na Izvr{niot odbor na ORORM od Kisela Voda, so koj rakovodi Nikola \urovski, i vo dogovor so organizacionite edinici na ORORM od Karpo{, od Centar i od Gazi Baba, so koi rakovodat Du{an Maxoski, prof. d-r. Traj~e Manev i Milorad Janevski, 50 mladi rezervni oficeri i podoficeri od spomenatite ~etiri skopski op{tinski organizacii, gi posetija Veles i Gorno Vranovci, i vo ovoj region realiziraa del od programskite sodr`ini za 2006 godina. Spored Programata za ednodnevniot prestoj vo Vele{ko, najprvin be{e poseten Narodniot muzej vo Veles, kade {to se zapoznaa so istoriskite, so arhelo{kite i so etnolo{kite karakteristiki na gradot. Na patot kon Gorno Vranovci, vo reonot na Dolgi Rid, na kotata 470, rezervnite oficeri pod rakovodstvo na penzioniraniot polkovnik Aleksandar Nestorovski, odreduvaa stojna to~ka i se zapoznaa so topografskite i so geografskite karakteristiki na prostorot. Skopskite rezervni oficeri i podoficeri, vo ~ij sostav bea i ~etiri rezervni oficeri-`eni, ~lenki na sekciite na `eni, realiziraa i kondicionen mar{ na relacijata od hidrosistemot vo izgradba "Lisi~e" do s. Gorno Vranovci vo dol`ina od 4km, vo funkcija na proverka na nivnata psihovizi~ka osposobnost. Vo istoriskoto Gorno Vranovci, {to se nao|a na 20-tina kilometri zapadno od Veles, vo podno`jeto na planinata Jakupica, na 600 metri nadmorska viso~ina, tie gi posetija: Memorijalniot muzej na ASNOM, Memorijalnot muzej na OZNA na Makedonija, Memorijalniot muzej na CK KPM i Memorijalniot muzej na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija. Vo ovaa prigoda, prof.d-r \or|i Malkovski od Institutot za nacionalna istorija, odr`a istoriski ~as na tema: "Gorno Vranovci-sedi{te na slobodnata teritorija vo Vtorata svetska vojna". D-r Malkovski najprvin se osvrna na razvojot na vooru`enata borba vo Vele{ko, {to doveduva do {irewe na slobodnata teritorija, koga e donesena odluka za pouspe{no izvr{uvawe na re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM, politi~koto i voenoto rakovodstvo na Makedonija da se dislociraat na slobodnata teritorija vo Vele{ko, odnosno na teritorijata na dene{nata op{tina ^a{ka. Na 19 septemvri 1944 godina vo Gorno Vranovci pristignale pretstavnicite na CK KPM, na del na Glavniot {tab na makedonskata vojska, Prezidiumot na ASNOM i rakovodstvata na masovnite politi~ki organizacii (NOF, NOMSM, AF@ itn.). "Od slobodnata teritorija vo Vele{ko se koordinirale site voeni aktivnosti na makedonskata vojska vo zavr{nite fazi na osloboditelnata borba. Tuka se razraboteni osnovnite koncepcii na planot za kone~no osloboduvawe na Makedonija. Za osposobuvawe na kadrite, Glavniot {tab formiral intendantska i artileriska oficerska {kola vo s. Lisi~e. Vo Gorni Vranovci i vo negovata okolina bile smesteni i voenite misii na Anglija i na SAD, kako i bolnicata na Glavniot {tab. Prezidiumot na ASNOM vo G. Vranovci odr`al {est sednici, na koi, me|u drugoto, bile doneseni i prvite propisi za narodnoosloboditelnite odbori i za teritorijalnata podelba na Makedonija na: oblasti, okolii, op{tini, gradovi i sela. Na 29 oktomvri 1944 godina, vo pe~atnicata "Goce Del~ev" vo G. Vranovci e otpe~aten prviot broj na vesnikot "Nova Makedonija" vo 3000 primeroci, a potoa zapo~nalo i pe~ateweto na spisanieto "Makedonka", na vesnikot "Mlad Borec", kako i informativniot organ na Prezidiumot na ASNOM "Na{a Hronika". Vo G. Vranovci zasedavala i Komisijata za kodificirawe na noviot literaturen makedonski jazik {to ja predvodel Bla`e Konevski", naglasi, me|u drugoto, profesorot Malkovski. Vo ramkite na Programata za ovaa ednodnevna obuka, be{e obrabotena i temata "Mestoto i ulogata na rezervnite oficeri vo za{titata i vo spasuvaweto vo uslovi na mir i vo vojna". Vo obrabotkata na temata, pretsedatelot na Izvr{niot odbor na ORORM od Karpo{ i dolgogodi{en iskusen profesionalec vo odbranata, Du{an Maxoski, elaborira{e pove}e aktuelni pra{awa. Toj, pritoa, posebno gi naglasi mestoto i ulogata na rezervnite oficeri i podoficeri vo za{titata i spasuvaweto "Glavnite punktovi na anga`irawe na ~lenstvoto na ORORM treba da bidat vo obu~uvaweto na pripadnicite na edinicite za za{tita i spasuvawe, kako na republi~kite sili, isto taka i na prostornite sili na nivo na lokalnata samouprava, pred se, poradi faktot {to ORORM raspolaga so visokostru~ni i so profesionalni kadri od site oblasti i profili koi mo`at da izvr{at edukacija po site merki za za{tita i spasuvawe predvideni so Zakonot. Pogolem broj rezervni oficeri mo`at da bidat rasporedeni vo silite za za{tita i spasuvawe bidej}i ORORM raspolaga so kadri koi spored godinite na vozrast odgovaraat na potrebite na republi~kite i na prostornite sili.Tie, isto taka, mo`at da bidat rasporedeni vo regionalnite {tabovi i vo Glavniot {tab na Direkcijata za za{tita i spasuvawe, kako i vo timovite od razni vidovi na specijalnosti. Rezervnite oficeri mo`at da bidat neposredno vklu~eni i vo izrabotkata na potrebnite dokumenti za komanduvawe i aktivirawe na edinicite", naglasi Maxoski. Golemiot broj zada~i koi proizleguvaat od Zakonot za za{tita i spasuvawe, ja aktueliziraa potrebata, rakovodstvata na organizacionite edinici na ORORM pocelosno i pokonkretno da gi sublimiraat i da gi vgradat kako prioritetni vo godi{nite programi za rabota.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Kultura - sport
Natprevarite se igraa po italijanski sistem (sekoj natprevar po 45 minuti), na gradskiot stadion "Tumbe Kafe" vo Bitola, a gi sudea sudiite od OFS Bitola, Zoran~o Ilieski, Petar Veqanovski i Zlate Lozanovski. Turnirot go otvorija "veteranite" na Pelister, predvodeni od legendite na makedonskiot fudbal, Mitko Stojkovski, Toni Micevski, Kire Grozdanov, Van~o Micevski, Tom~e Trajanovski, a od sprotivnata strana bea povozrasnite stare{ini od ARM. Vo natprevar bez taktizirawe bea postignati 9 prekrasni gola. Pobedija doma}inite, veteranite na FK "Pelister" so 6:3 iako site konstatiraa deka pobednik vo ovoj natprevar be{e sportot, fudbalot i, sekako, dru`eweto. Mo{ne zna~ajna e poddr{kata za organizacijata na ovoj turnir, od strana na gradona~alnikot na Bitola, g. Vladimir Talevski, koj go izvede i po~etniot udar na natprevarot. Vo vtoriot natprevar se sretnaa ekipite na FK "Pelister" i timot na ARM, kade pobedija fudbalerite na "Pelister" so 2:1 iako nema{e da bide nezaslu`eno ako natprevarot zavr{e{e i so nere{en rezultat. Turnirot zavr{i so natprevarot pome|u ekipite na FK "Tumbe Kafe" i na ARM vo koj igra~ite na "Tumbe Kafe" gi sovladaa pripadnicite na ARM so 2:0. Dru`eweto, {to be{e i celta na ovoj turnir, zavr{i so koktel vo restoranot "Pelister". Sportskoto drugaruvawe se odr`a na inicijativa na komandantot na Bitolskata kasarna, potpolkovnikot Toni Poposki, so negovite sorabotnici, kako i na inicijativa na Lokalnata samouprava na ~elo so gradona~alnikot Vladimir Taleski i na FK "Pelister", predvodeni od Mitko Stojkoski i Toni Micevski.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Kultura - sport
Ekipite bea podeleni vo dve grupi. Ekipata na ARM se natprevaruva{e vo prvata grupa, zaedno so ekipite na DYNA CORP i so Ambasadata na SAD. Vo prviot natprevar, vo dramati~nata zavr{nica i so ko{ bukvalno vo poslednata sekunda, ARM ja sovlada DYNA CORP so 18:17. Vo sledniot natprevar relativno lesno be{e sovladana ekipata na Ambasadata na SAD so 24:15. Vo prvoto polufinale se sretnaa ekipite na ARM i ekipata na NATO, dodeka vo vtoroto polufinale, kopjata gi vkrstija ekipite na MVR i DYNA CORP. Vo finaleto, kako {to i se o~ekuva{e, se plasiraa ekipite na ARM i na MVR koi so svoite igri po grupi i vo polufinaleto go opravdaa epitetot na favoriti. Se o~ekuva{e ramnopraven i neizvesen natprevar vo koj pobednikot nema da se znae do poslednite momenti. Me|utoa, taka ne mislea igra~ite na ARM. Tie od prvata minuta pa se do poslednata minuta, so nadmo}na, so superiorna, so koncentrirana, so disciplinirana i so kolektivna igra go nadigraa i go sovladaa protivnikot so ubedlivi 15 ko{a razlika, 30:15. Na pobednicite na turnirot od strana na organizatorot im bea dodeleni medali i pehar za ekipata na ARM. Od redovite na {ampionot be{e proglasen i MVP na turnirot. Peharot i basket-topkata sosema zaslu`eno mu bea dodeleni na poru~nikot Erol Memi{ev.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Kultura - sport
Soglasno Zakonot za slu`ba vo ARM, vo redovite na ARM kako profesionalni vojnici se primaat i pripadni~ki od pone`niot pol, bez ogled na nacionalnata pripadnost, no pod uslov da go imaat otslu`eno voeniot rok. Takov primer e regrutot od januarskata klasa, desetarot Tamara Tuco, koja voeniot rok go slu`i vo kasarnata "Alekso Damnievski-Bauman" vo Veles, vo Voena po{ta 2458/4-5, vo sanitetskata slu`ba. Taa, nejzinata idnina ja gleda vo redovite na ARM, kako iden stare{ina. Qubovta kon uniformata na ARM ja ima u{te od mali noze, bidej}i poteknuva od semejstvo na stare{ini. Taa 10 godini aktivno se zanimava so, kako {to taa veli, najubavoto ne{to, rakometot. Igra na pozicijata pivot vo RK "Tutunski kombinat- Brend" od Prilep. Prvite ~ekori vo sportot gi napravila na 10-godi{na vozrast kako u~enik vo ~etvrto oddelenie vo OU "Ko~o Racin" od Prilep. So zapi{uvaweto vo srednoto u~ili{te "Mir~e Acev", vo Prilep, istovremeno po~nuva i profesionalno da se zanimava so rakometot, koga go potpi{uva i prviot dogovor. Silniot sportski duh i dobrata fizi~ka podgotvenost napravile da izdr`i i toga{ koga e najte{ko. Dosega imala uspe{ni nastapi vo i nadvor od Makedonija, kade {to so nejzinata ekipa imaat postignato dobri rezultati. Rakometot i pomognal da razvie ~uvstvo za odgovornost i za disciplina, kako da bide dobar timski igra~, odnosno odli~en drugar. Vo kasarnskata sredina Tamara se odnesuva kako na terenite za rakomet, taa e agilna, dinami~na i fleksibilna. Sekoga{ e podgotvena za novi predizvici i zada~i koi, kako del od vojni~kiot `ivot, taa gi prifa}a so golem entuzijazam. So svojata posvetenost kon obvrskite i na~inot na koj gi izvr{uva zada~ite, taa e primer ne samo za vojnicite od pone`niot pol, tuku i za vojnicite od posilniot pol. Nejzinoto moto e: "Vo zdravo telo, zdrav duh", i im pora~uva na site: sportuvajte, zatoa {to sportot e zdravje.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Kultura - sport
Po povod odbele`uvaweto na 103-godi{nina od od smrtta na Goce Del~ev, na 4 maj, na grobot vo crkvata "Sv. Spas" vo Skopje, mnogubrojni delegacii, zdru`enija i gra|ani se poklonija i mu oddadoa po~it na velikanot na makedonskata istorija. Cve}e na grobot na velikanot Goce Del~ev polo`ija i mu oddadoa po~it kon negovoto delo pretstavnici na dr`avnite organi, na politi~ki partii, na zdru`enija na gra|ani i drugi. Dr`avnata delegacija be{e predvodena od pretsedatelot na Sobranieto, Qup~o Jordanoski, premierot Vlado Bu~koski i ministerot za Lokalna samouprava, Rizvan Sulmani. Od kabinetot na predsedatelot, Branko Crvenkovski, cve}e polo`ija sovetnicite za nacionalna bezbednost i za kultura, Stevo Pendaroski i Gorjan Tozija. Pred grobot na Goce Del~ev vo crkvata "Sv. Spas" i na negoviot spomenik vo Gradskiot park vo Skopje, se pokloni i mu oddade po~it na makedonskiot deec i vizioner i delegacija od Armijta na Republika Makedonija, vo ~ij sostav bea polkovnicite Klime Stojanoski, Stojan Dim~ev i Lazar Stojanoski. So svetata arhierejska liturgija ~inona~alstvuva{e vladikata Gorazd, a me|u prisutnite be{e i vnukata na Goce, Katerina Nurxieva-Traj~eva. Cve}e na grobot polo`ija i delegacii na politi~ki partii, gradona~alnikot na Skopje, pretstavnici na zdru`enija i mnogu drugi institucii i gra|ani.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Kultura - sport
Neodamna, vo organizacija na Makedonskata planinarska asocijacija (MPA) od Skopje, okolu 50 planinari od pove}e dru{tva od Makedonija, u~estvuvaa na 29. planinarski maraton koj se odr`a na Fru{ka Gora, Srbija i Crna Gora. Startot i celta na trkata bea vo s. Popovica. Na startot ima{e 6.396 maratonci od koi 3.011 `eni, 3.385 ma`i, a pomladi od 25 godini bea 4.585 maratonci. Na celta pristignaa 6209 maratonci, koi izminale vkupno 176.852 km. Vremenskite uslovi ne im bea nakloneti na natprevaruva~ite bidej}i vremeto be{e obla~no, ladno i duva{e silen veter. Ima{e 23 kontrolni to~ki na koi maratoncite gi zaveruvaa kontrolnite karton~iwa. Vo zavisnost od `elbite i mo`nostite ima{e razli~ni dol`ini i pateki. Patekata "Radost i zadovolstvo" vo dol`ina od 3,5 km ja pominaa 166 maratonci; "Patekata za pripravnici" od okolu 19 km ja pominaa 3.490 maratonci; "Maliot maraton" od 33 km - 1.873 maratonci, me|u koi bea Sini{a Aleksovski i Verica Simi} od planinarskiot sportski klub (PSK) "18 Avgust" od Skopje; "Sredniot maraton" go pominaa 314 maratonci so 58 km dol`ina; "Golemiot maraton" na 86 km. - 189 maratonci, a "Ultra maratonot" od 102 kilometri go pominaa 177 u~esnici, me|u koi i na{ite pretstavnici od Makedonskata planinarska asocijacija, koi se redovni u~esnici i na na{ite planinski trki. Zoran Dimov od Veles pristigna vtor za 14 ~asa, negovata sopruga, Olivera Dimova, pristigna naredniot den po 12 ~asot, a nivniot sogra|anin, Viktor Toleski pristigna kako 84-ti vo ranite utrinski ~asovi. Marin Stojanovski od "Makpetrol" kako 104-ti pristigna vo 12,41 ~, a Du{ko Hristov od "Korab" pristigna vo 13,05 kako 113-ti. Ostanatite na{i pretstavnici bea grupno na delnicata od okolu 20 kilometri, razgleduvajki gi vnimatelno kulturno-umetni~kite spomenici, manastiri i prirodnata ubavina na Fru{ka Gora, trasirana so prekrasni pateki, najraznovidni vidovi {uma, cvetovi vo site boi, i sekako, bezbrojnite planinarski domovi. Ednostavno ka`ano, Fru{ka Gora pretstavuva prekrasno mesto za odr`uvawe vakvi maratoni, bidej}i na nekoj na~in prirodata im dava inspiracija na natprevaruva~ite da postignat podobri rezultati.
|
|
|
|
|
|
Rubrika: Regionalna sorabotka
Cel na obukata na Zdru`eniot medicinski tim koj broi 12 lica (po ~etiri od sekoja zemja), be{e da go podgotvi personalot od tretata rotacija za upatuvawe vo mirovnata misija ISAF vo Avganistan. Metodsko-pokaznata ve`ba be{e del od intenzivnata prakti~na obuka na Zdru`eniot medicinski tim na zemjite od A-3 grupata, koja denovive se izveduva{e vo Centarot za medicinska obuka vo Voenata bolnica vo Skopje.
I, se taka do realizacija na dobienata medicinska zada~a. Pripadnicite na Zdru`eniot medicinski tim na zemjite od A-3 grupata, na najdobar na~in ja demonstriraa podgotvenosta za upatuvawe vo pretstojnata misija ISAF vo Avganistan. ^lenovite na timot od tretata rotacija }e gi zamenat pripadnicite od vtorata rotacija koi uspe{no ja zavr{uvaat svojata blagorodna misija. Lider na Zdru`eniot medicinski tim od tretata rotacija }e bide pretstavnikot od Republika Albanija. Dotoga{, prodol`uvaat podgotovkite, se razbira spored planot.
|
|
|
|
|
|
Ako imate zabele{ki ili predlozi vo vrska so ovoj sajt, ispratete poraka na
webmaster.
|
Na 29 maj, vo kasarnata "Ilinden" vo Skopje, se odr`a prigodna sve~enost po povod zaminuvaweto na sedmiot kontingent na ARM vo mirovnata misija "Sloboda za Irak".
Na krajot od obra}aweto, generalot Gazafer na pripadnicite na kontingentot "Irak-7" im posaka sre}en pat, uspeh i sre}a vo realizacijata na misijata i sre}no vra}awe vo Republika Makedonija.
Vo svoeto obra}awe, komandantot na kontingentot na ARM vo misijata "Irak-7" istakna: "Pokraj visokoto nivo na profesionalnost i obu~enost {to gi poseduvame za misijata {to ni pretstoi vlo`ivme mnogu trud da ja zgolemime kohezivnosta i borbeniot duh na ovoj kontingent. Za da ja postigneme ovaa cel posebno vnimanie se posvetuva{e na detalite vo rabotata. Prethodnite iskustva od izvr{enite misii i mnogubrojnite zavr{eni {koluvawa vo stranstvo ni poslu`ija kako nepresu{en izvor so koj podgotvenosta ja podignavme na nivo na vode~kite voeni sili vo svetot. So golema motiviranost, sigurnost i doverba vo na{ite voeni ve{tini, ve{tini na koi nie sme gospodari, }e gi opravdame uspesite na prethodnite kontingenti i }e se stremime da gi zgolemime uspesite so koi Republika Makedonija gordo stoi pred vratite na NATO. Na{ata edinica se soo~uvala so mnogu zada~i koi zavr{ile so golemi uspesi i pred nas stoi zada~a koja treba da ja izvr{ime zaedno so koaliciskite sili. Jas, kako komandant na ovoj kontingent, dlaboko sum ubeden deka i ovaa zada~a }e ja pretvorime vo u{te edna uspe{na zavr{ena misija, bidej}i na{eto moto e "Sekoga{ i sekade prvi".
Po sredbata, ministrite za odbrana na Republika Makedonija, Jovan Manasijevski i na Republika Avstrija, g.Ginter Plater, potpi{aa Spogodba za sorabotka vo oblasta na odbranata pome|u Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija i Sojuznoto ministerstvo za odbrana na Republika Avstrija i Plan za bilateralna sorabotka za 2006 godina.
Na sredbat, ministerot Manasijevski dobil uveruvawe deka Romanija, kako relativno nova ~lenka na NATO, }e lobira zemjite od Jadranskata grupa, me|u koi e i Makedonija, na Samitot vo Riga da dobijat pozitivno vrednuvawe na reformite vo odbranata. "Pozicijata na Romanija na sledniot Samit na NATO vo Riga }e bide, iako pro{iruvaweto nema da bide na dneven red, sepak toa pra{awe da se otvori, a dostignuvawata na zemjite-aspiranti da bidat vrednuvani na vistinski i realen na~in, izjavi ministerot Mansijevski. Toj istakna deka Romanija odli~no gi razbira predizvicite i golemite rezultati {to se ostvareni vo Republika Makedonija na toj plan i oti taa so svojata i politi~ka i konkretna poddr{ka vo delot na sorabotkata na odbranbenite reformi mnogu i pomaga na Makedonija na patot kon Alijansata.
Dosega{nata aktivnost na Republika Makedonija vo ramkite na implementacijata na Akcioniot plan za ~lenstvo, procesot i realizacijata na obvrskite deklarirani vo godi{nite nacionalni programi od 2002 godina do denes, e proceneta so izvonredno visoki oceni od strana na NATO i zemjite-~lenki. Najpozitivni oceni vo izminative godini se davaa za liderskata uloga na Makedonija vo unapreduvaweto na regionalnata sorabotka i bezbednost, za ulogata kako kontributor kon zaedni~kite vrednosti {to gi spodeluvaat ~lenkite na Alijansata i za direktniot pridones kon za{titata i za~uvuvaweto na me|unarodniot mir i bezbednost preku u~estvoto vo operaciite predvodeni od NATO. Vrz osnova na napravenite proceni, generalno, od strana na site zemji-~lenki se izrazuva poddr{ka za {to poskoro za~lenuvawe na Makedonija vo NATO.
Celta na razgovorite be{e razmena na iskustva i podobro razbirawe na NATO-procesite i procedurite vo tekot na podgotovkite na NATO-vodenite operacii za poddr{ka na mirot i usoglasuvawe na planovite za sorabotka so anga`irawe na mobilni i ekspertski timovi od NATO spored potrebite na sekciite, komandite i edinicite na ARM, zaradi kvalitetna podgotovka i uspe{na realizacija na aktivnosta.
"Sobrani sme denes formalno da go otvorime i da go odbele`ime zapo~nuvaweto so rabota na Koordinativniot centar za poddr{ka od zemjata-doma}in, Centar koj e u{te edna potvrda na na{ata opredelba za NATO-integracija so ogled na toa {to istiot vo celost }e raboti spored standardite na Alijansata. So zapo~nuvaweto so rabota na ovoj Centar se dava pridones vo ispolnuvaweto na obvrskite prezemeni za realizacija na partnerskite celi vo delot na logisti~kata poddr{ka. Se raboti za del od strukturite na ARM, ~ija osnovna misija e koordinacija na poddr{kata koja na{ata zemja kako zemja-doma}in ja dava na NATO-silite koi tranzitiraat niz Makedonija i operiraat vo ramkite na Kosovo, {to e na{ udel vo poddr{kata na misijata na KFOR, a istovremeno pomagaj}i go razvojot i stablizacijata na Kosovo", istakna ministerot Manasijevski. "Celta postavena pred pripadnicite na ovoj Centar e do sredinata na ovaa godina da se dostigne po~etna operativna sposobnost, a celosnata operativna sposobnost da se dostigne do sredinata na idnata godina. So toa bi se ispolnil dogovorot za zaminuvawe i predavawe na obvrskite na NATO na ARM, {to zna~i deka celosno bi se prezela ovaa funkcija od Alijansata i ponatamu }e bide izvr{uvana isklu~ivo od na{ personal", potencira{e ministerot Manasijevski. "So ogled na na{iot napredok i jasnata opredelba za polnopravno ~lenstvo vo NATO, ubeden sum deka ovaa prezemena obvrska uspe{no }e ja realizirame pred istekot na rokot, so {to u{te edna{ jasno }e ja poka`eme na{ata zrelost i spremnost za ~lenstvo vo Alijansata, a }e dademe pridones i na naporite koi gi pravi NATO da se transformira. U{te eden dokaz na ova e faktot {to od po~etokot na juli ovaa godina }e ja prezememe obvrskata za fizi~koto obezbeduvawe na Centarot, so {to brojkata na personalot anga`iran od ARM }e se zgolemi za tripati od aktuelnata", re~e ministerot Manasijevski i dodade deka formiraweto na Centarot e od zaedni~ka korist kako za Republika Makedonija taka i za NATO. Republika Makedonija dobiva odli~na mo`nost za steknuvawe so novi znaewa vo oblasta na logistikata i potvrduvawe na svojata podgotvenost za polnopravno ~lenstvo vo NATO. Alijansata dobiva mo`nost za redukcija na silite i resursite anga`irani za ovaa funkcija tuka vo Skopje i nivno eventualno anga`irawe vo drugi mirovni predizvici vo svetot. "Ja koristam ovaa prilika da go izrazam moeto zadovolstvo za dobrata koordinacija na Ministerstvoto za odbrana i strukturite na ARM so NATO-{tabot vo Skopje i so NATO-sovetodavniot tim {to ni dadoa mo`nost za obuka na na{i stare{ini i civilni lica vo oblasta na NATO-logistikata, kako i blagodarnost za otstapeniot prostor i sredstva za rabota vo Centarot. Bi sakal ovoj prakti~en napredok da slu`i kako osnova za na{ite idni i u{te pogolemi zdru`eni proekti, so {to jasno i nedvosmisleno bi ja zgolemile na{ata poddr{ka na NATO vo izvr{uvaweto na nivnata misija na Balkanot,istakna na krajot od svoeto obra{awe ministerot Manasijevski.
Za vreme na posetata komodor Petri} be{e primen od na~alnikot na General{tabot na ARM, general-major Miroslav Stojanovski. Na sredbata, dvajcata sogovornici razgovaraa za dosega{nata plodna i uspe{na voena sorabotka pome|u armiite na Republika Makedonija i na Republika Slovenija kako na{ potvrden partner, prijatel i lobist za ~lenstvo vo NATO, i za modalitetite za unapreduvawe na sorabotkata vo idnina.
Od Na 21 do 24 maj, vo poseta na Armijata na Republika Makedonija prestojuva{e glavniot podoficer na Komandata na SAD za Evropa (USEUKOM) od [tutgard, zastavnikot Majkl Bartel.
"Zdru`eni napori" (COMBINED ENDEAVOR) e najgolema komunikacisko-informati~ka ve`ba vo svetot. Celta na Ve`bata e da se proveri, da se testira, da se dokumentira i da se ostvari K-4 interoperabilnosta (komanduvawe, kontrola, komunikacii i kompjuteri), pome|u zemjite-~lenki na Partnerstvoto za mir (PzM), kako i da se izvr{i podgotovka za u~estvo vo eventualni zaedni~ki idni operacii za za~uvuvawe na mirot.
"NATO-forumot se sostanuva dvapati godi{no za da gi zapoznae zemjite-aspiranti za ~lenstvo vo NATO za toa kako Alijansata raboti na poleto na logistikata, no i da ja prenese porakata od zemjite-~lenki na PzM do zemjite-~lenki na NATO za ova pra{awe. Za zemjite od A-3 formatot e od klu~no zna~ewe redovno da razmenuvaat iskustva i da gi dostignuvaat potrebnite NATO-standardi. Samiot priem na zemjite od A-3 formatot vo NATO e politi~ka odluka. Na{a rabota e da bideme {to popodgotveni za ~lenstvo vo NATO. Ovaa Konferencija e ~ekor vo toj pravec, odnosno kon postignuvawe podobra kompatibilnost vo logisti~kata poddr{ka na zemjite na NATO, na PzM-zemjite i na zemjite od Mediteranskiot dijalog", izjavi pretsedava~ot na Konferencijata, majorot Davor Lon~ar.
Na prviot sostanok na dvata tima koj se oddr`a na 9 maj, vo Komandata za obuka vo Veles, voenoto ata{e na armijata na Velika Britanija, polkovnikot Stiv Ingli{, izjavi: "Sre}en sum {to na{ite instruktori od Vi{kov }e mo`at da pridonesat za razvojot na noviot sistem za obuka na pripadnicite na Armijata na Republika Makedonija. Veruvam deka krajnite rezultati od zaedni~kata rabota na dvata tima }e bidat ~ekor pove}e vo procesot na sozdavawe profesionalna, efikasna i dobro obu~ena armija".
Vo organizacija i realizacija na Komandata na Odredot na specijalni nameni, vo tek e selektiven kurs na kandidatite za vr{ewe dol`nosti vo OSN. Instruktorite na kursot se od redovite na "volcite" i od "renxerite", koi imaat iskustvo od mirovnite misii na ARM i od drugite sovremeni armii. Se raboti za isklu~itelno kvalitetni i iskusni instruktori koi nastapuvaat vo obukata kako tim: po eden "volk" i po po eden "renxer" i koi sovr{eno se nadopolnuvaat vo rabotata. Komandantot na Odredot za specijalni nameni, polkovnikot Vladimir Bojmacaliev, toa ne slu~ajno go potencira.
Po selekcijata na kandidatite vo prviot del na Kursot, za vtorata negova faza, od 400-te kandidati, ostanaa 120 kandidati.
Za vreme na ovaa faza na kursot, pokraj drugoto, kandidatite za pripadnici na OSN se obu~uvaat vo: stroeva obuka, vooru`uvawe i ga|awe, taktika, alpinizam, obuka na voda i primeneto fizi~ko ve`bawe, koe opfa}a mnogu mar{evi (od koi eden od 100 km) i dosta naporna rabota i obuka, dewe i no}e, vo sekakvi vremenski i drugi uslovi. Za specijalecot, vpro~em, site uslovi se dobri.
Spored proru~nikot Nexat Golak, zamenik-komandant na kursot, "za specijalecot site uslovi se dobri. Toj ednostavno treba da gi ispolni site uslovi {to se baraat na kursot, ako saka utre da stane pripadnik na Odredot za specijalni nameni. Tuka nema pardon. Nitu, pak, razlikuvawe po polova, nacionalna ili druga pripadnost".
Vojnicite: Vase Naumovska od Kru{evo, Brankica Bimbilovska od Ohrid, Jagoda Mitovska od Kriva Palanka i Aneta Angelovska od Bitola, ja sledat i ja sproveduvaat obukata vo edinicata na Voenata policija, a po zavr{uvaweto na osnovnata obuka }e bidat rasporedeni po garnizonite na ARM.
Od 15 do 19 maj vo Regionalniot trening-centar za komunikacii na Ministerstvoto za odbrana se odr`a kurs za komunikaciski ve{tini i odnosi so javnosta. Na kursot u~estvuvaa {esnaeset oficeri i podoficeri od edinicite na ARM koi vo idnina bi mo`ele da rabotat na poleto na odnosite so javnosta vo svoite edinici, kako i trojca pripadnici na Centarot za upravuvawe so krizi na Republika Makedonija.
Pripadnicite na Voenata policija od sostavot na ARM, tradicionalno, sekoja godina, na sve~en na~in go odbele`uvaat svojot praznik - 7 Maj.
Pred strojot svoe obra}awe ima{e majorot Antonio Stankovski, koj vo taa prigoda istakna: "Golema ~est e da se bide na ~elo na Voenata policija zatoa {to vo nea rabotat mladi, ~esni i iskusni stare{ini i vojnici. Vo dosega{niot period vo ovaa Edinica uspe{no se osposobeni i obu~eni preku 3000 lica, koi slobodno mo`at da zastanat na branikot na na{ata tatkovina - Republika Makedonija". Isto taka svoe obra}awe imaa i potpolkovnikot @ikica Jovanovski, kako i generalot Adil Gazafer. Od nivna strana, u{te edna{, bea naglaseni uspesite vo rabotata na Voenata policija, istaknuvaj}i deka Voenata policija e va`en element vo funkcioniraweto na ARM vo celina. Ednostavno, edinicata na Voenata policija e edna od elitnite edinici na ARM na koja so polno pravo se smeta za uspe{no ~uvawe na mirot i stabilnosta vo zemjata.
Toa neodamna se slu~i na aerodromot "Petrovec", vo Skvadronot za obuka i trena`a od sostavot na Vozduhoplovniot VING. Pet potporu~nici, piloti-slu{ateli na po~etnata obuka za piloti, gi izvedoa svoite prvi samostojni letovi na {kolskiot avion "Zlin 242".
Obukata vo ramkite na ORORM, kako edna od osnovnite aktivnosti na ovaa asocijacija, so koja se opfa}aat mladite rezervni oficeri i podoficeri, vsu{nost treba da ovozmo`i ostvaruvawe na povisok stepen na stru~na osposobenost i kvalitetna podgotovka spored standardite na NATO za nivno uspe{no i ramnopravno vklu~uvawe vo rezervniot sostav na ARM i vo mirovni i humanitarni misii {to }e gi rakovodat NATO i Obidinetite nacii.
Vo ramkite na sorabotkata na ARM so civilnite strukturi, na 23 maj vo Bitola se odr`a ednodneven turnir vo fudbal na koj nastapija ekipite na veteranite i na mladincite na FK "Pelister", na FK "Tumbe Kafe", kako i dvete ekipi na ARM, veterani i ekipata sostavena od stare{ini od edinicite na ARM. Natprevarite se odr`aa na inicijativa na komandantot na kasarnata "Stevan Naumov-Stiv", potpolkovnikot Toni Popovski, po povod odbele`uvaweto na vra}aweto na FK "Pelister" vo Prvata fudbalska liga.
Vo organizacija na NATO-{tabot vo Skopje, po povod prvomajskite praznici, vo kasarnata "Petrovec" se odr`a ednodneven turnir vo ko{arka na koj u~estvuvaa ekipite na ARM, na MVR, na Ambasadata na SAD, na Ambasadata na Germanija, na DYNA CORP (Logisti~kata edinica na NATO) i ekipata na NATO-{tabot vo Skopje.
Vo ramkite na finalnite podgotovki na Zdru`eniot medicinski tim na zemjite od A-3 grupata (Makedonija, Albanija i Hrvatska), na 11 maj, vo kasarnata "Ilinden" vo Skopje, se izvede zaedni~ka medicinska ve`ba na tema: "Izvlekuvawe, evakuacija i zgri`uvawe na povredeni pri napad na konvoj".
Ve`bata be{e izvedena spored slednito scenario: Multinacionalni sili se stacionirani vo dr`avata "H" so cel da go nadgleduvaat primirjeto pome|u zavojuvanite strani,. Sekojdnevna aktivnost e smena na vojnicite koi se stacionirani na nabquduva~ki punktovi i na kontrolnite to~ki dol` linijata na razdvojuvawe. Tie koristat pati{ta za smena i za transport koi se na teritorijata koja e kontrolirana od multinacionalnite sili. Mala ekstremna grupa, sostavena od pet do sedum lica, koja ne se slo`uva so prisustvoto na multinacionalnite sili i so postignatoto primirje, vo no}nite i utrinskite ~asovi postavuva zaseda na okolu dva kilometri od bazniot kamp. Konvojot, sostaven od edno lesno vozilo so ~etiri lica i od dva kamioni so po 20 lica, go napu{ta kampot i odi da izvr{i smena na vojnicite od nabquduva~kite punktovi i od kontrolnite to~ki. Pritoa, prvoto vozilo nagazuva i aktivira protivtenkovska mina. Prviot kamion e pogoden so edna mina od ra~en frla~, a vtorata mina se aktivira na eden metar od desnata bo~na strana na kamionot. Vtoriot kamion e pogoden so edna mina, no taa se aktivira vo blizina na zadnoto desno trkalo. Vo narednite tri do pet minuti se odviva razmena na ogan pome|u napa|a~ite i pre`iveanite od konvojot. Napa|a~ite se povlekuvaat, a vojnicite go obezbeduvaat mestoto na napadot i povikuvaat pomo{ preku sredstvata za vrski, pri {to javuvaat za brojkata na povredeni i na zaginati. Od vkupno 44 vojnici vo konvojot, 24 imaat razli~en stepen na povredi, a {est od niv se zaginati. Do pristignuvaweto na trite medicinski timovi, del od pre`iveanite vojnici im pomagaat na povredenite, odnosno gi simnuvaat od kamionite, gi sobiraat na edno mesto i na mal del od niv im uka`uvaat prva medicinska pomo{. Po pristignuvaweto na medicinskite timovi, odgovorniot na medicinskite ekipi organizira rasporeduvawe na medicinskite timovi i im dava zada~i. Pritoa, medicinskite ekipi uka`uvaat prva medicinska pomo{ i vr{at trija`a. Potoa se formira mesto za sobirawe na povredenite, kade spored itnosta na povredata se vr{i evakuacija...