Spisanie" A R M I S K I Z B O R" br. 129, 6. april 2006 Vo ovoj broj:
|
|
|
|
Promovirana Vtorata mehanizirana pe{adiska brigada na ARM
Na 24 mart, vo kasarnata "^ede Filipovski-Dame" vo Ki~evo, se odr`a sve~ena promocija na Vtorata mehanizirana pe{adiska brigada na ARM, formirana soglasno Odlukata na pretsedatelot na Republika Makedonija i vrhoven komandant na ARM i vo soglasnost so Planot za transformacija na Armijata na Republika Makedonija.
Vo svoeto prigodno obra}awe, pretsedatelot na Republika Makedonija i vrhoven komandant na ARM, Branko Crvenkovski, me|u drugoto istakna: "Tri mecesi po promoviraweto na Prvata mehanizirana pe{adiska brigada vo [tip, denes vo Ki~evo sme sobrani na nastan so identi~no zna~ewe - promocija na Vtorata mehanizirana pe{adiska brigada koja pretstavuva eden od stolbovite na dene{nata sovremena Armija na Republika Makedonija. Ovie dve edinici so dolga istorija i so neprocenliv pridones vo borbata protiv fa{izmot, bea prvite edinici koi po steknuvaweto na nezavisnosta na dr`avata ja zavr{ija svojata transformacija spored najvisokite me|unarodni standardi". "Armijata na Republika Makedonija so godini nanazad planski, trpelivo i na krajno racionalen na~in gi zamenuva{e starite principi na rabotewe i svojata vnatre{na fizionomija, i na toj na~in uspe{no se adaptira{e na novite uslovi i na izmenetoto strategisko opkru`uvawe. Nema nikakvo somnenie deka zaokru`uvaj}i nekolku va`ni reformski procesi armijata definitivno se transformira vo visokoprofesionalna institucija, po~ituvana ne samo me|u na{ite partneri nadvor, tuku, {to e u{te pova`no, u`ivaj}i visok ugled me|u sopstvenite gra|ani ~ii interesi e obvrzana da gi {titi", potencira{e pretsedatelot Crvenkovski, i dodade deka vo slednite nekolku godini, vo oblasta na odbranata i bezbednosta, Armijata stana eden od najaktivnite promotori na konceptot na regionalna politika vo ~ii{to ramki Republika Makedonija inicira{e i u~estvuva{e vo niza proekti koi na eden po{irok politi~ki plan pridonesoa za stabilizirawe i demokratizirawe na regionot. Sledeweto na principite na novata regionalna sorabotka so evropska vokacija }e bide od u{te pogolemo zna~ewe vo naredniot period koga so pomo{ na me|unarodnata zaednica se o~ekuva zatvorawe na nekolku kompleksni pra{awa koi pove}e godini nanazad gi optovaruvaat regionalnite perspektivi. "Vo toj kontekst, nie sme podgotveni u{te poanga`irano otkolku dosega da prodol`ime so politikata na poddr{ka na evropskite vrednosti i proekti za razvoj i zaemna sorabotka preku koi e mo`no vo razumen vremenski period da bidat materijalizirani evroatlantskite ambicii na dr`avite vo regionot", istakna pretsedatelot Crvenkovski.
Pridonesot na ARM za ~lenstvo vo NATO Istaknuvaj}i go pridonesot {to ARM go dava na patot za polnopravno ~lenstvo vo NATO, pretsedatelot Crvenkovski istakna: "Minatiot mesec vo Republika Makedonija prestojuva{e visoka delegacija na NATO-alijansata koja dade najvisoki ocenki za dosega postignatite standardi vo procesot na implementacija na planiranite reformi. Vo tekot na idniot, dvegodi{en period, dogovoreno e realizirawe na serija zaedni~ki proekti koi se prakti~no identi~ni so onie koi se postavuvaat i pred dr`avite koi se ve}e ~lenki na NATO, {to e siguren indikator deka Alijansata visoko gi po~ituva dosega postignatite rezultati vo sferata na odbranata i bezbednosta. Najdobra potvrda za toa se izminatiot anga`man i postignatite uspesi na pripadnicite na Armijata vo me|unarodnite misii za za~uvuvawe na mirot i stabilnosta vo Irak i vo Avganistan, kade {to na krajno profesionalen i odgovoren na~in ja pretstavuvaat Republika Makedonija. Vo naredniot period, poa|aj}i od stabilniot politi~ki konsenzus {to go imame kako najdobra legitimacija za na{ite napori, postoi mo`nost za na{e zasileno prisustvo vo me|unarodnite operacii za poddr{ka na mirot, so ostanatite demokratski dr`avi so koi zaedno veruvame vo istite vrednosti". Obra}aj}i im se na pripadnicite na Vtorata mehanizirana pe{adiska brigada, vrhovniot komandant na ARM istakna: "Sakam da vi ja upatam istata poraka {to ja upativ i do stare{inite i do vojnicite na Prvata brigada, koga vo dekemvri minata godina bev vo [tip. Denes vie ste soo~eni so dvojna obvrska: prvo, da ja so~uvate i niz svoite sekojdnevni aktivnosti postojano da ja potvrduvate slavnata i bogata tradicija na va{ite prethodnici zatoa {to bez po~it kon sopstvenoto minato nitu eden narod ili dr`ava nemaat pravo na podobra idnina. Vtoro, iako aktuelnite predizvici i zakani koi se pred nas imaat poinakov karakter, tie ne se polesni za re{avawe, a so toa va{ata odgovornost i pred gra|anite i pred sopstvenata dr`ava ne se pomali od porano. Me|utoa, gledaj}i go va{iot patriotizam i va{ata celosna posvetenost na odgovornata vojni~ka profesija, ubeden sum deka site zada~i koi stojat pred vas }e bidat uspe{no sovladani vo interes na podobra i posre}na idnina na na{ata zaedni~ka dr`ava".
Uspe{no participirawe vo misijata ISAF vo Avanistan Vtorata mehanizirana pe{adiska brigada na ARM e formirana so transformacija na dosega{nata Vtora pe{adiska brigada na ARM, a nejzinata promocija ja ozna~i vtorata faza od implementacijata na Dinami~kiot plan za transformacija na ARM 2005-2007. Vtorata mehanizirana pe{adiska brigada e edinica za brza reakcija. Taa gi prodol`uva borbenite i revolucionernite tradicii na partizanskite edinici od Ki~evsko-Mavrovskiot region. Popularnoto ime na edinicata, "leopardi", se koristi od 2000 godina. Misijata na Vtorata mehanizirana pe{adiska brigada e da gi podgotvi i da gi organizira silite za odbrana i za{tita na teritorijalniot integritet, nezavisnosta i suverenitetot na Republika Makedonija i da asistira vo operacii za poddr{ka na silite na MVR od site mo`ni zakani vo zonata na odgovornost, da u~estvuva vo operacii za poddr{ka na mirot i prevencija na konflikti i vo spravuvawe so regionalni konflikti i krizi vo operacii predvodeni od NATO, od OON, od OBSE, od EU i od drugi me|unarodno dogovoreni sojuzi, i da pridonesuva vo za{titata na po{irokite interesi na Republika Makedonija. Soglasno misijata za u~estvo na deklariranite sili vo operacii za poddr{ka na mirot i prevencija od konflikti i vo spravuvawe so regionalni konflikti i krizi predvodeni od NATO, po~nuvaj}i od 7 mart 2003 godina, Vtorata pe{adiska brigada, so svoj personal, aktivno }e u~estvuva vo mirovnata misija ISAF vo Avganistan, vo sostav na germanskiot kontingent. Vo misiite ISAF-3, 4 i 5 u~estvuvaa so po deset lu|e, vo ISAF-6, 7 i 8 so po 19 lu|e, a sega{niot kontingent vo misijata ISAF-9, koj se nao|a vo misija vo Avganistan, broi 21 lice. Misijata na kontingentite trae po {est meseci. Kontingentite na "leopardite", za vreme na misiite vo Avganistan, vo potpolnost i uspe{no gi realiziraa postavenite zada~i, a personalot se stekna so golemo iskustvo za izvr{uvawe na zada~i vo sostav na multinacionalni edinici. Za postignatiot uspeh vo izvr{uvaweto na misiite "leopardite" dosega dobija golem broj pofalbi i priznanija. Soglasno protokolot na sve~enosta, po zavr{uvaweto na obra}aweto be{e odr`ano defile na edinicata i takti~ko-tehni~ki zbor, na koj be{e prika`ano vooru`uvaweto i opremata so koi taa raspolaga.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Uvodnik
Transformacijata na Armijata na Republika Makedonija se odviva planski i so predvidenoto tempo, spored Dinami~kiot plan za transformacija koj zapo~na da se implementira vo mart minatata godina, vo soglasnost so Strategiskiot odbranben pregled (SOP). Po uspe{no zavr{enata prva faza od Dinami~kiot plan za transformacija vo koja do krajot na 2005 godina bea transformirani 60 procenti od komandite i edinicite na ARM, vo vtorata faza, do krajot na ovaa godina, e predvideno da se transformiraat u{te 30 procenti i, vo tretata faza, e predvidena transformacija na preostanatite 10 procenti od komandite i edinicite na ARM. "Vo procesot na reformite e postignat zna~aen napredok na poleto na operativnata transformacija na del od edinicite na ARM, kako i na planot na opremuvaweto i na nivnata modernizacija. Soglasno Dinami~kiot plan za transformacija na Armijata uspe{no ja realiziravme prvata faza so transformirani 60 procenti od komandite i edinicite na ARM. Ve}e vo celost se transformirani dvata najgolemi borbeni sostavi - Prvata i Vtorata mehanizirana pe{adiska brigada, a do krajot na godinata planirame da ja zavr{ime transformacijata na Polkot za specijalni operacii, kako i na edinicite za borbena i servisna poddr{ka", oceni na~alnikot na G[ na ARM. Reformite vo ARM proizlegoa kako rezultat na novoto bezbednosno okru`uvawe i strategiskata realnost, koi se vo soglasnost so Konceptot za nacionalna bezbednost i odbrana donesen vo juni 2003 godina. Transformacijata na ARM e proces koj kontinuirano te~e i se menuva soglasno predizvicite {to gi nosi novoto vreme, no pove}e od jasno e deka transformacijata se odviva spored prifatenite reformski obvrski spored standardite na NATO. Vo toj kontekst, nesomnen e pridonesot {to pripadnicite na ARM go davaat vo misiite za poddr{ka na mirot so svoeto u~estvo kako del od koaliciskite sili vo globalnata borba protiv terorizmot. Zemaj}i gi predvid novite rizici i zakani {to se povrzani so asimetri~ni zakani vo ramkite na globalniot terorizam, prirodno i neminovno se nametnuva potrebata od napu{tawe na konceptot na stoe~ki i globalni armii, i od izgradba na mali, mobilni, brzo rasporedlivi i samoodr`livi voeni sili {to mo`at da odgovorat na barawata na sovremenite armii. Vo zaokru`uvaweto na reformskiot proces i transformacijata, Armijata na Republika Makedonija sigurno ~ekori kon formiraweto na mala, mobilna i efikasna armija, spored terkot na armiite na zemjite-~lenki na NATO. Za taa cel, vo ovaa bogata agenda na aktivnosti za godinava, e predvidena realizacija i dozaokru`uvawe na planski predvidenite sodr`ini, kako {to se zavr{uvaweto na vtorata faza od transformacijata na ARM; opremuvawe, popolnuvawe so personal i obuka na deklariranite sili; namaluvawe na personalot i podobruvawe na soodvetnata zastapenost na pripadnicite na etni~kite zaednici; zgolemuvawe na na{eto u~estvo vo misii vo stranstvo; osnovawe na Koordinativen centar za poddr{ka na zemja-doma}in, kako i prodol`uvawe na procesot na profesionalizacija na ARM. Sudej}i spored dosega{niot tek na transformacijata na ARM, so pravo mo`eme da o~ekuvame deka transformacijata na Armijata }e zavr{i i pred utvrdenite rokovi. Toa se nametnuva kako strategiska realnost vo ispolnuvaweto na standardite za ~lenstvo vo NATO pred godine{niot Samit na Alijansata od koj so pravo o~ekuvame valorizacija na se ona {to e postignato na planot na reformite i transformacijata na Armijata na Republika Makedonija vo ispolnuvaweto na standardite za ~lenstvo vo Alijansata.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Ma|uarmiska sorabotka
Na pokana od na~alnikot na General{tabot na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, od 26 do 28 mart, visoka voena delegacija na Republika Turcija, predvodena od na~alnikot na General{tabot na vooru`enite sili, general Hilmi Ozkok, prestojuva{e vo oficijalna poseta na Republika Makedonija,
Na sredbite so ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski, i so na~alnikot na General{tabot na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, zaedni~ki be{e oceneto deka dosega{nata sorabotka vo oblasta na odbranata pome|u ministerstvata za odbrana i armiite na dvete zemji e izvonredna i deka postojat mo`nosti za intenzivirawe na sorabotkata. Od makedonska strana be{e izrazena blagodarnost za poddr{kata {to Republika Turcija i ja dava na Republika Makedonija na nejziniot pat kon polnopravno ~lenstvo vo NATO. Voedno, be{e izrazena i blagodarnost za pomo{ta {to Republika Turcija vo kontinuitet i ja dava na Republika Makedonija, kako donacija vo oprema, nameneta za opremuvawe na specijalnite i na deklariranite edinici na ARM. Posebno be{e naglasena sorabotkata na planot na obukata na specijalnite edinici na ARM od strana na instruktori na turskata armija, kako i obukata na pripadnicite na ARM vo voenoobrazovnite institucii na Republika Turcija. Na~alnikot na General{tabot na armijata na Republika Turcija, general Hilmi Ozkok, ostvari sredba i so pretsedatelot na Republika Makedonija i vrhoven komandant na vooru`enite sili, Branko Crvenkovski. Pretsedatelot Crvenkovski, na po~etokot na sredbata se zablagodari za kontinuiranata poddr{ka koja Republika Turcija i ja dava na Republika Makedonija za celosna integracija vo evroatlantskite strukturi. Generalot Ozkok iska`a visoki ocenki za dosega{nata sorabotka me|u dvete dr`avi vo sferata na odbranata i bezbednosta, i podgotvenost za nejzino prodol`uvawe. Vo odnos na NATO-integraciite, generalot Ozkok smeta deka Republika Makedonija ja zaslu`uva pokanata za ~lenstvo zatoa {to vo izminatite godini be{e pozitiven primer vo regionot i dava{e pridones za po{irokata stabilnost. Dvajcata sogovornici se soglasija deka dosega{nata uspe{na sorabotka vo sferata na odbranata treba da prodol`i i vo naredniot period i da se prodlabo~uva, so {to na najdobar na~in }e se pridonese za razvojot i stabilnosta na dvete dr`avi. Voenata delegacija od Republika Turcija poseti del od edinicite na ARM, kako i nekolku kulturno-istoriski znamenitosti na Makedonija. Vo ramkite na posetata na Republika Makedonija, na~alnikot na General{tabot na turskata armija, general Hilmi Ozkok, so sorabotnicite, go poseti i bitolskiot garnizon. Pokraj zapoznavaweto so del od kulturno-istoriskite znamenitosti na gradot (Starata ~ar{ija, Jeni-xamijata, [irok sokak..), visokiot voen gostin ja poseti i spomen-sobata na turskiot reformator Mustafa Kemal Ataturk, vo prostoriite vo muzejot i galerija na Bitola. Kako {to e poznato, vo ovaa zgrada Mustafa Kemal Ataturk go zavr{il voenoto u~ili{te vo 1899 godina.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Na~alnikot na G[ na ARM vo poseta na SCG
Od 12 do 15 mart, na~alnikot na General{tabot na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, prestojuva{e vo poseta na vooru`enite sili na Srbija i Crna Gora, na pokana od na~alnikot na General{tabot na Vojskata na Srbija i Crna Gora, general-potpolkovnik Qubi{a Joki}. Dvajcata sogovornici razgovaraa za predizvicite so koi se soo~uvaat dvete armii vo procesot na transformacija i reformi vo odbranbeniot sektor, pri {to konstatiraa deka sorabotkata na bilateralen plan e uspe{na, no ima prostor i mo`nosti sorabotkata da bide pro{irena i podobrena vo idnina.
Na~alnikot na G[ na ARM be{e primen i od ministerot za odbrana na SCG, Zoran Stankovi}, a delegacijata na ARM gi poseti Centarot za mirovni operacii, Komandata na VV i PVO, aerodromot "Batajnica", kako i del od specijalnite edinici na Vojskata na Srbija i Crna Gora.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: ARM - PzM - NATO
Od 15 do 17 mart, vo hotelot "Holidej in" vo Skopje, se odr`a Strategiska konferencija za transformacija na tema: "Razbirawe na voenata transformacija na NATO", vo organizacija na Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija i na Zdru`enata komanda za transformacija od Norfolk, Virxinija, SAD. Zdru`enata komanda za transformacija e edna od dvete strategiski komandi na NATO ~ija osnovna misija e testirawe i razvoj na doktrinata i na sposobnostite na NATO, kako i rakovodewe so voenite transformacii so cel zgolemuvawe na voenata interoperativnost i efikasnost na Alijansata. Komandata vr{i eksperimentirawe, gi procenuva novite koncepti i e zadol`ena za nivno implementirawe vo ostanatite strukturi na NATO. Celta na konferencijata na Partnerstvoto za mir (PzM), "Razbirawe na voenata transformacija na NATO", e promovirawe na javnoto mislewe za va`nosta na evroatlantskata bezbednost, kako i sobirawe na edno mesto na vlijatelni avtoriteti i na eksperti od razni oblasti i disciplini za pra{awa od atlantskata bezbednost i javna politika. Konferencijata ja otvori komandantot na Zdru`enata komanda za transformacija, general Lans Smit, koj potencira{e deka ovaa godina e mo{ne va`na za Alijansata, so ogled na toa {to vo noemvri, vo Riga, }e se odr`i Samitot, na koj osven na transformacijata na NATO, }e se posveti vnimanie i na natamo{noto pro{iruvawe na Alijansata. Vo svoeto vovedno izlagawe, pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, d-r Vlado Bu~kovski, istakna deka Makedonija kako zemja nema alternativa, dosega na sekoj predizvik odgovara{e so podgotvenost za sorabotka so mo}en instinkt za promeni i za nadminuvawe na problemite. "Sekoga{ koga se soo~uvame so problemi se povrzuvame so na{ite partneri od NATO i zaedni~ki rabotime za nivno nadminuvawe. Primerot na Makedonija poka`uva deka dokolku e prisutna evroatlantskata perspektiva, op{testvata vo turbulentnite regioni imaat potencijal da izlezat od ciklusot na nestabilnost i nesigurnost i stanuvaat dostojni da pridonesat za kolektivnata bezbednost na Alijansata", re~e premierot Bu~kovski. "So priemot vo NATO na najnaprednite kandidati vo regionot, vo moment koga me|unarodnata zaednica se obiduva da go zatvori poslednoto pra{awe na Balkanot - statusot na Kosovo, }e se otvori istoriska mo`nost za ispolnuvawe na dosega{nata zalo`ba na NATO i }e se pridonese kon dolgoro~na stabilnost i prosperitet na regionot", istakna premierot Bu~kovski.
"Za Makedonija ima mesto vo transformiranata Severnoatlantska alijansa, ~ij osnoven koncept e principot na partnerstvo i sorabotka, no na zemjata ostanuva da gi prezeme site potrebni ~ekori za da stane del od NATO, pora~a generalot Lans Smit na zaedni~ka pres-konferencija so ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski. "Od Makedonija zavisi dali saka da stane del od NATO, so toa {to }e gi ispolni postavenite standardi, i veruvam deka vodstvoto na zemjata raboti vo taa nasoka", re~e generalot Smit. Kako glaven predizvik so koj se soo~uvaat makedonskite vooru`eni sili na patot kon NATO, generalot Smit go istakna kapacitetot na armijata da obezbedi odbrana i da dade pridones kon kolektivnata bezbednost. "Zada~ata e golema, no bez razlika kolku edna dr`ava e golema ili mala, sekoj pridonesuva na ovoj ili na onoj na~in", podvle~e generalot Smit. Ministerot Manasijevski istakna deka glavnata cel na transformacijata na makedonskite vooru`eni sili e postignuvawe na soodvetno nivo na interoperabilnost. Najdobar dokaz za dosega postignatoto na ovoj plan, kako {to istakna ministerot Mnasijevski, e zaedni~koto funkcionirawe vo misiite vo Avganistan i vo Irak. Ministerot Manasijevski potseti deka implementacioniot plan za transformacija zapo~nal vo mart 2005 godina i treba da zavr{i do krajot na 2007 godina, pri {to oceni deka zasega se se odviva spored predvidenata dinamika." Makedonija samo treba da prodol`i vo realizacijata na ovie usvoeni planovi", dodade ministerot Manasijevski. Ministerot za odbrana potencira{e deka transformacijata se slu~uva i kaj starite i kaj novite ~lenki na NATO, pri {to glavnite konturi se identi~ni so transformacijata {to se slu~uva vo zemjite-aspiranti, kako {to e slu~ajot so Makedonija. "Ona {to se slu~uva denes vo pove}eto NATO-zemji, kako iskustvo na transformacijata i ona {to se slu~uva vo Makedonija i vo ostanatite zemji od programata Partnerstvo za mir, e mo{ne korisno bidej}i i Alijansata na nekoj na~in u~i od partnerite, no i Makedonija i ostanatite zemji u~at mnogu vo toj proces od Alijansata", istakna ministerot Manasijevski.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Transformacija na ARM
Vo obrazlo`enieto za priznanijata na makedonskite oficeri, doneseno na 8 januari od komandantot na sojuzni~kite sili vo Irak, general-potpolkovnikot Xon Vajns, stoi deka medalite se dodeluvaat za zaslugi, vo poddr{ka na operacijata "Sloboda za Irak", za periodot od 7 mart do 15 juni 2005 godina. Voedno, se naveduva deka nivnata nesebi~na rabota i izvonredna posvetenost na izvr{uvaweto na zada~ite za vreme na borbenite operacii vo Irak, pridonesoa za golemiot uspeh na misijata na Komandata. "Nivnite poostapki se vo soglasnost so najsuptilnite tradicii na voenata slu`ba i pretstavuvaat ~est za niv samite, za multinacionalniot korpus vo Irak, kako i za makedonskata Armija", e potencirano vo obrazlo`enieto. "Se ~uvstvuvame prijatno. Toa e nagrada i za nas i za site pripadnici na kontingentot {to jas go vodev vo misijata "Sloboda za Irak-4", istakna me|u drugoto, vo taa prigoda kapetanot ^esko E{ef. Medalot za pofalba e voveden vo 1945 godina i se dodeluva na ~lenovi na vooru`eni sili na SAD ili na prijatelski zemji koi se istaknale so heroizam.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Sredba na na~alnikot na G[ na ARM so porane{nite na~alnici i penzionirani generali
Na 31 mart, vo Domot na ARM vo Skopje, na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski so svoite sorabotnici ostvari sredba so porane{nite na~alnici na G[ na ARM i penzionirani generali. Sredbata be{e redovna i planska aktivnost {to ja praktikuva General{tabot na ARM. Celta na sredbata be{e porane{nite na~alnici i penzionirani generali da se zapoznaat so dostignuvawata vo reformite na odbranata za periodot od dekemvri 2005, odnosno od poslednata sredba do mart 2006 godina.
Po zavr{uvaweto na vovednoto obra}awe od strana na na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, potpolkovnikot Zoran Sekulovski odr`a brifing vo koj porane{nite na~alnici i penzionirani generali podetaqno gi zapozna so dostignuvawata vo reformite na odbranata.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Kursevi - seminari
Bilateralnata sorabotka vo odbranata pome|u Soedinetite Amerikanski Dr`avi i Republika Makedonija e pove}egodi{na tradicija, a ima osobeno pozitivno vlijanie vo postignuvaweto na sevkupnata interoperativnost so NATO preku realizacijata na razli~ni formi na sorabotka vo pove}e sferi. Po potpi{uvaweto na Memorandumot za sorabotka vo odbranbenite i voenite odnosi vo noemvri 1994 godina, kako i na Dogovorot za razmena na informacii od oblasta na bezbednosta, Republika Makedonija ja zapo~na svojata bilateralna sorabotka so Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Potoa, na po~etokot na 1995 godina slede{e poptpi{uvaweto na Memorandumot za sorabotka vo odbranbenite i voenite odnosi me|u Ministerstvoto za odbrana na SAD i Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija.
Neodamna, vo ramkite na ovaa programa be{e organiziran seminar na tema "Operacii za fizi~ko obezbeduvawe" (Phisical Security Operations). Toj be{e realiziran vo dva dela. Prviot, ¬teoretski del, se odr`a vo Dekanatot na Voenata akademija, a vtoriot, prakti~en del, se odr`a vo prostoriite za fizi~ko obezbeduvawe, odnosno vo monitoring-centarot vo zgradata na Ministerstvoto za odbrana i G[ na ARM, kako i vo kasarnata "Ilinden" vo Skopje. Seminarot go otvori potpolkovnikot @ikica Jovanovski, koj gi pozdravi u~esnicite, a potoa vo vovednoto izlagawe ja naglasi plodnata sorabotka vo izminatite edinaeset godini i realizacijata na pove}e od 350 aktivnosti so pove}e od 3.750 u~esnici preku Programata na zdru`enite kontakt-timovi (JCTP-Joint Contact Team Program) i Programata za partnerstvo so sojuznata dr`ava Vermont (SPP-State Partnership Program). Potoa, prezenterite od Nacinalnata garda na Vermont, zastavnicite Linda Potvin, Majkl Barkjumb i Mark Porter gi zapoznaa u~esnicite na Seminarot so standardite na SAD i na NATO za izveduvawe na operacii za fizi~ko obezbeduvawe, kako i so momentalnite trendovi vo SAD. Vo prodol`enie ja prezentiraa Programata i planot za fizi~ko obezbeduvawe (Phisical Security Program), gi objasnija taktikite, tehnikite i procedurite pri izvr{uvawe na operacii za obezbeduvawe, za vr{ewe na analiza na rizikot, kako i za vr{eweto na inspekcii i kontroli na podgotovkite, na planiraweto, na organizacijata i na izvr{uvaweto na obezbeduvaweto. Vo vtoriot del od aktivnosta, od strana na pripadnicite na edinicata na Voenata policija bea demonstrirani postapkite na de`urnata slu`ba vo slu~aj na kra`ba, obezbeduvawe na objekti od osobeno zna~ewe, kako i osloboduvawe na VIP-zalo`nik. Pripadnicite na Voenata policija site aktivnosti gi demonstriraa mo{ne efikasno i na visoko profesionalno ramni{te. Na krajot od Seminarot, potpolkovnikot @ikica Jovanovski zaklu~i: "Vodej}i se od zaedni~kite vrednosti i interesi, realizacijata na vakvi i na sli~ni zaedni~ki aktivnosti, vo golema merka }e pridonese za postignuvawe sevkupna interoperativnost so NATO i }e ja zgolemi podgotvenosta za {to poskoro ~lenstvo vo Alijansata".
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Aktivnosti realizirani preku Kancelarijata za bilateralna sorabotka vo odbranata so SAD
Neodamna, vo ramkite na bilateralnata sorabotka so SAD, bea realizirani u{te dve aktivnosti od oblasta na razuznavaweto i anga`iraweto na edinicite na Voenata policija vo mirovni operacii. Bilateralnata sorabotka vo odbranata pome|u Soedinetite Amerikanski Dr`avi i Republika Makedonija prodol`uva vo kontinuitet i e osobeno zna~ajna za postignuvawe na sevkupnata interoperativnost vo ramkite na ovie dve sferi na sorabotka.
Na Seminarot za planirawe, podgotovka i rasporeduvawe na edinici na Voenata policija vo misii za poddr{ka na mirot, pokraj u~esnicite od ARM, u~estvuvaa i pretstavnici na vooru`enite sili na R.Albanija, na R.Hrvatska, na SCG i na BiH. Seminarot go otvori na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, koj posebno ja naglasi plodnata sorabotka vo izminatite edinaeset godini i realizacijata na brojni aktivnosti preku Programata na zdru`eni kontakt-timovi (JCTP-Joint Contact Team Program) i Programata za partnerstvo so sojuznata dr`ava Vermont (SPP-State Partnership Program). Isto taka, na~alnikot na G[ na ARM naglasi deka pridobivkite od bilateralnata sorabotka so SAD se mnogukratno zna~ajni, kako vo postignuvaweto na sevkupnata interoperativnost so NATO taka i vo kreiraweto na stabilna bezbednosna sostojba vo regionot i vo razvojot na me|usebnata sorabotka na vooru`enite sili na zemjite od regionot. Seminarot za operacii za takti~ko razuznavawe go otvori potpolkovnikot @ikica Jovanovski, koj vo vovedot naglasi deka vakvite aktivnosti se osobeno zna~ajni za idniot razvoj na razuznavaweto, osobeno za podgotovkata na razuznava~kiot personal i za drugite razuznava~ki kapaciteti za anga`irawe vo operacii za poddr{ka na mirot. Prezenterite od vooru`enite sili na SAD gi prezentiraa taktikite, tehnikite i procedurite pri izvr{uvawe na operacii za takti~ko razuznavawe i za planirawe, podgotovka i rasporeduvawe na edinici na Voenata policija vo misii za poddr{ka na mirot. Realizacijata na vakvi i sli~ni zaedni~ki aktivnosti, vo golema merka }e pridonese za postignuvawe sevkupna interoperativnost so NATO, podgotvenost za {to poskoro ~lenstvo vo Alijansata, za jaknewe na sorabotkata vo regionot, kako i za kreiraweto stabilna bezbednosna okolina.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Regionalna sorabotka
Na 17 mart, zamenicite-ministri za odbrana na Makedonija i na Bugarija, Talat Xaferi i Simeon Nikolov, vo Skopje potpi{aa Aneks kon Protokolot za sorabotka me|u ministerstvata za odbrana na dvete zemji, so koj na makedonskite pitomci im se ovozmo`uva da se {koluvaat vo Bugarija. Dvajcata zamenici-ministri go potpi{aa vtoriot Aneks kon Protokolot, vospostaven u{te vo 2000 godina.
Novata grupa makedonski pitomci i drugi oficeri koi }e imaat specijalisti~ka obuka, so {koluvaweto vo Bugarija }e po~nat vo septemvri, a stanuva zbor za osum lica koi }e zaminat vo sosednata dr`ava. Bugarskiot zamenik-minister, Simeon Nikolov, potencira{e deka sorabotkata vo sferata na odbranata me|u dvete zemji bele`i dinami~en razvoj u{te od 1999 godina i postojano se pro{iruva vo novi sferi na interes. Dene{noto potpi{uvawe na Aneksot kon Protokolot, spored Nikolov, e samo u{te eden ~ekor vo taa nasoka. Za zamenik-ministerot Nikolov, toa {to NATO ja izbra tokmu Makedonija za zemja-doma}in na konferencijata "Razbirawe na voenata transformacija na NATO", e pozitiven signal za zemjata od Brisel. Toj potencira deka Bugarija i natamu }e ja poddr`uva Makedonija na patot kon ~lenstvo vo NATO.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Makedonsko-albanska sorabotka
Na pokana od zamenik-ministerot za odbrana na Republika Makedonija, Talat Xaferi, na 27 mart, vo poseta na Republika Makedonija prestojuva{e zamenik-ministerot za odbrana na Republika Albanija, Zana Xuka.
Po sredbata, dvajcata zamenici-ministri dadoa izjavi za javnosta. Zamenik-ministeroot za odbrana na Republika Makedonija, Talat Xaferi, istakna deka sorabotkata pome|u ministerstvata za odbrana na Republika Makedonija i na Republika Albanija, koja datira od 1998 godina so potpi{uvaweto na prvata Spogodba za sorabotka, prodol`uva i ponatamu. "Se usoglasivme so mojata kole{ka, sorabotka da ne se odr`uva samo na nivo na ministri i na zamenici-ministri, odnosno na pretsedateli na vladi i na dr`avi, tuku sorabotkata da se spu{ti i na poniskite nivoa i da se konkretizira vo site aspekti na sorabotka". Zamenik-ministerot Xaferi istakna deka na sredbata se razgovaralo okolu mo`nosta za edukacija na na{ite kadri vo Republika Albanija i se dogovorile vo ponatamo{nite kontakti da opredelat vreme za potpi{uvawe na protokol koj{to vo istorijata na odnosite me|u dvete ministerstva i dvete armii }e otvori nova stranica vo koja za prv pat }e bidat isprateni lu|e na voena edukacija od Republika Makedonija vo Republika Albanija. "]e imame mo`nost da pratime oficeri na stru~na obuka na voeniot, odnosno na odbranbeniot kolex vo Tirana. Isto taka, se razmisluva i za razmena na predava~i od voenata oblast, odnosno od opredeleni oblasti za koi{to tie se specijalizirani", istakna zamenik-ministerot Xaferi. Zamenik-ministerot za odbrana na Republika Albanija, Zana Xuka, istakna deka za nea pretstavuva privilegija {to e vo poseta na Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija i se zablagodari za pokanata na zamenik-ministerot za odbrana, Talat Xaferi. "Nie ja ocenuvame dosega{nata sorabotka so Makedonija kako izvonredna, od aspekt na na{eto zaedni~ko integrirawe vo evroatlantskite strukturi", istakna Xuka i dodade deka predlogot {to mu go dostavila na zamenik-ministerot Xaferi okolu {koluvaweto na pitomcite od Republika Makedonija na voenite akademii vo Republika Albanija e edna presvrtnica i od golema polza za natamo{nata sorabotka me|u dvete dr`avi, kako i edna pozitivna ocenka za voenoto obrazovanie vo Republika Albanija.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Aktivnosti
Na 29 mart, Odredot za specijalni nameni go poseti inspektorski tim za ocenuvawe na vooru`enite sili na Ungarija soglasno prifatenite obvrski od Vienskiot dokument. Vo ungarskiot tim participira{e i eden gostin - inspektor od belgiskata armija. Inspektorskiot tim go predvode{e potpolkovnikot Fulop Denis od ungarskiot Centar za verifikacija i kontrola na vooru`uvaweto. Timot be{e primen od polkovnikot Vladimir Bojmacaliev, komandant na Odredot za specijalni nameni.
Posetata za ocenuvawe zapo~na so brifirawe za sostojbata vo edinicata i za aktivnostite koi se sproveduvaat vo tekot na posetata. Za vreme na brifingot timot za ocenuvawe be{e zapoznaen so misijata, so organizacisko-formaciskata postavenost, so popolnetosta na edinicata so personal i so opremata koja se koristi vo edinicite, kako i so pretstojnite aktivnosti vo naredniot period. Timot, isto taka, be{e zapoznaen deka del od edinicata e vklu~en vo mirovnata misija "Sloboda za Irak", vo ramkite na amerikanskiot kontingent. Brifingot go prezentira{e potpolkovnikot Zoran Dodevski, zamenik na komandantot na OSN. Po zavr{eniot brifing, timot za ocenuvawe ja obikoli kasarnata, a za vreme na takti~ko-tehni~kiot zbor ja razgledaa opremata, vooru`uvaweto i sredstvata koi gi upotrebuva edinicata. Inspektorskiot tim go slede{e ga|aweto so pi{tol koe se izvede na streli{teto "Stenkovec". Vo popladnevnite ~asovi inspektorskiot tim gi obikoli specijalcite za vreme na ve`bovnite aktivnosti koi se odvivaa na armiskiot poligon "Krivolak". Za vreme na prestojot vo edinicite na OSN, ~lenovite na inspektorskiot tim razgovaraa so vojnicite i so stare{inite. Na krajot od posetata za ocenuvawe, voda~ot na inspektorskiot tim, ungarskiot potpolkovnik Fulop Denis, ja iska`a svojata blagodarnost za prijatniot prestoj vo Odredot za specijalni nameni, so napomena deka zateknatata sostojba vo edinicata e identi~na so dostavenite informacii vo Godi{nata razmena na voeni informacii za 2006 godina soglasno "Vienskiot dokument 1999".
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Od 14 do 17 mart, inspektorski tim od ARM sprovede poseta za ocenuvawe na vooru`enite sili na Republika Bugarija. Posetata za ocenuvawe ja realizira{e tri~len inspektorski tim po barawe na vooru`enite sili na Republika Makedonija, soglasno odredbite od "Vienskiot dokument 1999" koi gi motiviraat zemjite-potpisni~ki kon jaknewe na voenata sorabotka, sozdavaj}i dobra klima za gradewe na merkite za doverba i bezbednost vo Evropa, i zgolemuvaj}i ja transparentnosta i otvorenosta na poleto na voenata bezbednost so otvoren dijalog pome|u zemjite-~lenki.
Soglasno "Vienskiot dokument 1999", inspektorskiot tim prestojuva{e 12 ~asa vo edinicite na 68. padobranska brigada. Brifingot za misijata, za organizaciskata postavenost, za obukata i za sostojbata vo Brigadata be{e prezentiran od polkovnikot Plamen Torlakov, komandant na Brigadata. Inspektorskiot tim za vreme na prestojot vo edinicata gi slede{e redovnite dnevni aktivnosti, gi obikoli rabotnite prostorii i poligonite za ve`bawe i za izveduvawe na obukata, a razgovara{e i so pripadnicite na edinicata. Potoa za gostite od Republika Makedonija be{e odr`an takti~ko-tehni~ki zbor na koj bea prezentirani voenata oprema, tehni~kite i borbeni sredstva koi gi koristat pripadnicicite na Padobranskata brigada. Posetata zavr{i so obikolka na poligonot za obuka i so ga|awe so pe{adiskoto vooru`uvawe vo neposredna blizina na Pazarxik. Na zavr{niot brifing, voda~ot na makedonskiot inspektorski tim, potpolkovnikot Milovan Angelovski, im se zablagodari na svoite doma}ini od bugarskata Agencija za verifikacija i kontrola na vooru`uvawe, za profesionalniot odnos na eskort-tim vo tekot na posetata za ocenuvawe, kako i za prijatniot prestoj vo Padobranskata brigada, so napomena deka zateknata sostojba e identi~na so dostavenite informacii vo Godi{nata razmena na voeni informacii, soglasno odredbite na "Vienskiot dokument 1999" za 2006 godina.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Od 6 do 10 mart, vo sedi{teto na Organizacijata na Obedinetite nacii vo Brisel, Belgija, se odr`a 13-tata Sesija na Grupata na vladini eksperti na zemjite-~lenki na Konvencijata za zabrana ili restrikcii za upotreba na nekoi konvencionalni oru`ja za koi se misli deka mo`at da bidat ekstremno opasni ili da imaat indiskriminativen efekt (The Convention on Prohibitions on the use of Certain Convetional Weapons which may be Deemed to be Excessively Injourious or to have Indiscriminate effects - CCW). Na Sesijata u~estvuva{e ~lenot na delegacijata na Republika Makedonija od Ministerstvoto za odbrana, potpolkovnikot Milovan Angelovski. Konvencijata za zabrana ili restrikcija za upotreba na nekoi vidovi na konvencionalni oru`ja za koi se misli deka mo`at da bidat ekstremno opasni ili da imaat indiskriminativen efekt e donesena na 10 oktomvri 1980 godina, a stapila na sila na 2 dekemvri 1983 godina. Poznata e i kako "The Convection on Certain Convetional Weapons, odnosno CCW". Republika Makedonija ja ima prifateno po pat na sukcesija na 30 dekemvri 1996 godina. Vo momentot Konvencijata gi opfa}a: Osnovnata konvencija, protokolite I, II, III, IV, V, dopolnetiot Protokol III i Amandmanot na ~lenot 1 so koj se zabranuva upotreba na razli~ni tipovi oru`ja od humanitarni pri~ini. Republika Makedonija gi ima ratifikuvano: Osnovnata konvencija, protokolite I, II, III i dopolnetiot Protokol III. Otpo~nat e procesot na ratifikacija na protokolite IV i V, a se przemaat aktivnosti za otpo~nuvawe na ratifikacijata na Amandmanot na ~lenot 1.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Pokazna ve`ba na pripadnicite na Odredot za specijalni nameni na ARM
Ve`bata se odviva{e so slednata situacija. Odredena dr`ava se nao|a vo postkonfliktna faza, odnosno period. Vo nea se odvivaat operacii za stabilizacija i poddr{ka. Paravoeni formaciji, so cel nasilno vra}awe na vlasta, imaat zaposednato nekolku naseleni mesta so tendencija za omasovuvawe na vakvite postapki. Buntovni~kite sili, voedno, odbivaat da sorabotuvaat so koalicionite sili. Komandata na koalicionite sili po neuspe{nite pregovori so ova dvi`ewe, odlu~uva da upotrebi sila so site neophodni merki kako kraen metod vo re{avaweto na ovaa situacija so cel gradewe na mirot. Spored postojnite razuznava~ki podatoci liderot se nao|a vo po{irokiot reon na odredeno mesto. Misijata na edinicata e locirawe na liderot, blokirawe na reonot i zarobuvawe ili neutralizirawe na liderot na buntovni~kata grupa, koristej}i sili za specijalni operacii.
Vo pettata rabotna to~ka pripadnicite na Odredot za specijalni nameni izvedoa ga|awe so doverba so pi{tol i so avtomat kade {to pome|u celite stojat vojnici. Ga|aweto na doverba pretstavuva vrv na obu~enosta na sekoj pripadnik na specijalnite edinici, bidej}i na najdobar na~in ja potvrduva doverbata me|u samite u~esnici vo ga|aweto. I ova ga|awe e plod na uspe{nata tursko-makedonska voena sorabotka, bidej}i za prv pat e izvedeno so pomo{ na instruktori od turskata armija, a denes na krajno profesionalen na~in go izveduvaat pripadnicite na ARM. "Mnogu sum zadovolen od ona {to deneska mo`ev da go vidam - od va{ata obu~enost, od va{iot profesionalizam. Vi ~estitam", glase{e ocenata na na~alnikot na General{abot na tuskata armija, general Hilmi Ozkok, po zavr{uvaweto na Ve`bata. Vo znak na prijatelstvo i vo duhot na dobrata i uspe{na sorabota pome|u armiite na dvete zemji, generalot Ozkok i komandantot na Odredot za specijalni nameni na ARM, polkovnikot Vladimir Bojmacaliev, razmenija prigodni podaroci, a na~alnikot na General{tabot na turkata armija im vra~i prigodni podaroci i na del od pripadnicite na Odredot. Preku realizacijata na ve`bovnata aktivnost, u{te edna{ be{e potvrdena plodnata i uspe{na dolgogodi{na sorabotka, no i prijatelstvoto me|u armiite na dvete zemji.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Asocijacijata na odbranbenite ata{ea vo Republika Makedonija vo poseta na Odredot za specijalni nameni na ARM
Vo soglasnost so Programata za sorabotka na Ministerstvoto za odbrana so Asocijacijata na odbranbenite ata{ea vo Republika Makedonija za 2006 godina, a vo organizacija na Sektorot za politika, planirawe i me|unarodna sorabotka pri Ministerstvoto za odbrana, na 23 mart, pretstavnicite na ovaa asocijacija prestojuvaa vo poseta na Odredot za specijalni nameni na ARM, edinica so koja komanduva polkovnikot Vladimir Bojmacaliev. Po toj povod, vo kasarnata "Ilinden" vo Skopje, pretstavnici na Odredot za specijalni nameni odr`aa brifing na koj ~lenovite na Asocijacijata na voenite ata{ea se zapoznaa so strukturata i so misijata na edinicata. Potoa, na armiskiot poligon "Krivolak", edna edinica od sostavot na Odredot za specijalni nameni izvede ga|awe so oklopen transporter BTR-80. Ga|aweto se odviva{e spored posebna programa za specijalnite edinici, odnosno, spored standardite na NATO, spored metodologija koja ja primenuvaat pripadnicite na specijalnite edinici od zemjite-~lenki na Alijansata. Se ga|aa ~etiri celi. Prvata cel be{e protivavionski raketen lanser i se ga|a{e na 500 metri; vtorata cel be{e raketen lanser, a se ga|a{e na 300 metri; tretata cel be{e transporter, koj posadata go ga|a{e od ognenata linija na 800 metri i ~etvrtata cel be{e pu{komitralesko gnezdo koe se ga|a{e na 600 metri. Prvata i tretata cel se ga|aa so mitralez od 14,5 mm, a vtorata i ~etvrtata cel se ga|aa so pu{komitralez od 7,62 mm. Vo ime na ~lenovite na Asocijacijata na odbranbenite ata{ea akreditirani vo na{ata zemja, impresiite od osposobenosta i obu~enosta na pripadnicite na Odredot za specijalni nameni na ARM za izvr{uvawe ogneni zada~i, gi iznese voenoto ata{e na SR Germanija, potpolkovnikot Zigfrid Kovic: "Dene{noto ga|awe ne be{e mnogu vozbudlivo, no ovoj vid osnovna obuka e va`en za site armii, ne samo za makedonskata, tuku i za amerikanskata, za germanskata itn. Ovoj vid obuka e osnova da se stane specijalist vo vooru`enite sili i e sli~en so onoj {to se izveduva vo na{ata armija".
Posetata na Asocijacijata na odbranbenite ata{ea na edinicite na ARM e redovna. Tie se ~esti i dragi gosti i me|u pripadnicite na Odredot za specijalni nameni. Taka glase{e i ocenata na potpolkovnikot Zoran Dodevski koj, ocenuvaj}i ja dosega{nata sorabotka na Edinicata so Asocijacijata, istakna: "Dene{noto ga|awe e del od redovnite, planski aktivnosti na na{ata edinica koi se sproveduvaat spored Godi{niot plan za rabota. Na{ite posadi se obu~uvaat, ja odr`uvaat svojata kondicija i se trudat da postignat {to podobri rezultati. Pretstavnicite na Asocijacijata, koi doa|aat od razni zemji od svetot, sekoga{ se na{i dragi gosti. Tie ne se za prv pat na{i gosti. Vo ramkite na svoite redovni aktivnosti tie po~esto doa|aat vo na{ata edinica, se zapoznavame, se dru`ime, a toa, pokraj drugoto, e i celta na dene{nata aktivnost. Nivnite oceni od prika`anoto se pozitivni. Na{ata uspe{na sorabotka }e prodol`i i vo idnina". Zavr{nata analiza glase{e: ga|aweto be{e uspe{no, a zalagaweto na u~esnicite na potrebnoto ramni{te. Vpro~em, kako {to i dolikuva za pripadnicite na Odredot za specijalni nameni - visokoprofesionalno.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Borbena obuka
Na 28 fevruari, na stadionot na ARM vo Gradskiot park, za pretstavnicite na mediumite vo Republika Makedonija se odr`a prezentacija na obukata po bore~ki ve{tini, koja ja izveduvaat instruktori od NR Kina za pripadnicite na Odredot za specijalni nameni na ARM. Celta na obukata e da se obu~at instruktori na ARM za obuka po bore~ki ve{tini, koi vo idnina }e gi obu~uvaat pripadnicite na specijalnite edinici na ARM vo ovie drevni kineski ve{tini.
U~esnicite bea podeleni vo dve grupi. Ednata, ponapredna grupa, ja so~inuvaa najiskusnite pripadnici koi dosega imaat navlezeno vo tajnite na bore~kite ve{ini i od ~ij sostav, po zavr{uvaweto na obukata, }e bidat izbrani instruktori na ARM za obuka po bore~ki ve{tini. Vtorata grupa ja so~inuvaa onie koi malku zaostanuvaat zad prvata grupa, no so naporno rabotewe i so vlo`uvawe na nat~ove~ki napori, niven predizvik e da vlezat vo prethodnata, napredna grupa. Pod budnoto oko na revnosnite kineski instruktori, obukata se odviva{e na dve rabotni to~ki. Na prvata rabotna to~ka se rabote{e na silata i na eksplozivnosta, a na vtorata to~ka se rabote{e na tehnikata na udar so raka i so noga, a potoa vo kombinacija, so {to baranata tehnika se doveduva do edna celina. Po zavr{uvaweto na obukata, najdobrite pripadnici na ARM }e bidat odlikuvani so zvaweto instruktor po bore~ki ve{tini, a ostanatite koi bile ponazad od drugite, }e prodol`at so obuka so najdobrite pripadnici na ARM koi{to ponatamu }e ja prezemat ve{tinata od kineskite instruktori.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Armiski `ivot
So osmisleno scenario i vo organizacija na Komandata za obuka, vo golemata sala na vojni~kiot klub na vele{kata Kasarna, na 16 mart se odr`a seminar-rabotilnica na tema: "Funkciite, zada~ite i nadle`nostite za obuka i ve`bi vo ARM na strategisko, na operativno i na takti~ko ramni{te so site pot~ineti komandi i edinici vo ARM", so cel da se zapoznaat me|usebno so problemite i so predizvicite koi se javuvaat vo procesot na planiraweto na obukata i da gi izlo`at nivnite predlozi. Na Seminarot prisustvuvaa: pretstavnik na G-3 od G[ na ARM, komandantot na Komandata za obuka, pretstavnici od BAH-timot, pretstavnici od NATO-sovetodavniot tim, od G-3 od Zdru`enata operativna komanda (ZOK), kako i pretstavnici od S-3 od site komandi na osnovnite edinici vo ARM. Sostanokot go otvori potpolkovnikot Borko Simoski, pretstavnik na G-3 od G[ na ARM. Komandantot na Komandata za obuka (KzO), gi pozdravi prisutnite gosti so kratok govor i im se zablagodari za nivnoto prisustvo. Me|u drugoto, komandantot na Komandata za obuka, potpolkovnikot Kemo \ozo, iska`a zadovolstvo i ~est {to mo`e i samiot da prisustvuva na rabotilnicata, izrazuvaj}i nade` deka ova e samo po~etok na edna dolgotrajna sorabotka so site prisutni vo salata. Na Seminarot-rabotilnicata, so svoi prezentacii u~estvuvaa pretstavnikot na G-3 od ZOK, potpolkovnikot Zoran Xambaski, pretstavnikot na S-3 od OSN, kapetanot Vasko Kokolanski, pretstavnikot na S-3 od bataljonot na Voenata policija, pretstavnikot na S-3 od Polkot za vrski, majorot Bla`o Georgievski, pretstavnikot na S-3 od bataljonot ASOK, kapetanot Mitko Bogdanovski, kapetanot Igor Gelev, pretstavnik na S-3 od In`eneriskiot bataljon, pretstavnikot na S-3 od Prviot logisti~ki bataljon, postariot vodnik od prva klasa, Qup~o Stojkov, pretstavnikot na S-3 od Komandata za logisti~ka poddr{ka, pretstavnikot na S-3 od Voenata akademija, majorot Slavko Angelevski, kako i majorot Sa{o Savevski, pretstavnik na G-3 na Komandata za obuka, koi vo svoite prezentacii gi istaknaa potrebnite uslovi za definirawe na funkciite i na nadle`nostite za obuka i ve`bi i dadoa predlozi za nadminuvawe na propustite {to treba da se re{at na povisoko nivo. Isto taka, i od strana na pretstavnicite na BAH-timot be{e izvr{ena prezentacija na tema: "Funkcii, zada~i i nadle`nosti vo procesot na obuka i ve`bi vo ARM na strategisko, na operativni i na takti~ko ramni{te" i bea dadeni preporaki za podobruvawe na stepenot na planirawe i izveduvawe na obukata, {to zna~itelno }e vlijae vrz obu~enosta na personalot vo ARM, involviran vo site nivoa. Potoa, od strana na site u~esnici na Seminarot bea otvoreni rabotilnici, pri {to pretstavnicite bea podeleni vo ~etiri rabotni grupi, smesteni vo rabotnite kabineti vo praktikumot, kade vo sekoj kabinet ima{e postaveno informati~ki sistem. Sekoja rabotna grupa rabote{e na proekt so novi predlozi i planovi, koi na krajot bea povtorno prezentirani vo golemata sala na Vojni~kiot klub. Po zavr{uvaweto na prezentaciite so novite planovi i predlozi od strana na pot~inetite komandi i edinici, potpolkovnikot Borko Simoski, zaklu~i: "Celta na rabotilnicata e ostvarena, a site predlozi, zabele{ki i sugestii }e bidat predmet na analiza za sozdavawe na edna nova sodr`ina so koja }e bidat definirani odgovornostite i funkciite za obukata i za ve`bite vo ARM". Voedno, bea dadeni i nasoki za ponatamo{na rabota. Vo zavr{niot del, potpolkovnikot Borko Simoski, na komandite i na edinicite prisutni na rabotilnicata, im dodeli sertifikati za u~estvo.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Vo sorabotka so ekolo{koto dru{tvo "Molika" od Bitola be{e odr`ano predavawe za vojnicite vo Kasarnata na tema: "Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina". Predavaweto go odr`a g. Petar Andonov, pretstavnik od Ekolo{koto dru{tvo. Isto taka, vo sorabotka so lokalnata samouprava, pripadnicite na ARM od Kasarnata zedoa u~estvo i vo ekolo{koto defile, koe tradicionalno ovaa godina se odr`a po sedmi pat. Na ovaa manifestacija, koja se odr`a na gradskiot plo{tad, masovno u~estvuvaa u~enici od osnovnite i od srednite u~ili{ta od gradot. Celta na ovaa manifestacija be{e, pred se, za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, kako i podignuvawe na ekolo{kata svest na gra|anite. Porakata be{e od daleku prepoznatliva i jasna, a toa be{e apel za eko-svest i za eko-odnesuvawe kaj gra|anite, so krajna cel i `elba za po~ista, za poubava i za zdrava `ivotna sredina. Vo ramkite na ekolo{kata akcija, pripadnicite na ARM od garnizonot Bitola, vo tekot na mart izvr{ija proletno ~istewe i ureduvawe na terenite i na trevnite povr{ini, kako i ~istewe na objektite vo Kasarnata. So ovie aktivnosti, a pred se so rabotnata eko-akcija koja trae{e pove}e denovi, pripadnicite na ARM od garnizonot aktivno se vklu~ija i dadoa svoj pridones vo ekolo{kata akcija na nivo na gradot i po{iroko, i rabotno go odbele`aa prviot den na proletta i Denot na ekologijata.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Tradicionalnata akcija {to se odr`a po povod "Denovite na proletta - denovi na ekologijata", ja organiziraa op{tinata Veles vo sorabotka so JKP "Derven" i [S "Babuba". Na akcijata u~estvuvaa pripadnici na ARM, u~enici od srednite u~ili{ta, nevladini organizacii, korisnici na socijalna pomo{, so 350 u~esnici. Najgolem del od sadnicite gi obezbedi Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno plnanirawe, a ostanatiot del Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. - Blagodarni sme im na pripadnicite na ARM {to i ovojpat, kako i mnogu pati dosega, ja prifatija pokanata i bea u~esnici vo na{ata akcija za po{umuvawe, velat organizatorite. Zatoa, i ovojpat javno im ja iska`uvame blagodarnosta za nivnoto u~estvo, a tie se me|u najzaslu`nite za nejzinata uspe{nost. Inaku, kako {to najavija organizatorite, akcijata }e prodol`i i vo narednite denovi. - Toa e na{iot pridones kon gradot, velat vo Komandata na Garnizonot. Akcijata e rezultat na pove}egodi{nata uspe{na sorabotka so Op{tinata, poradi {to i ovoj pat so zadovolstvo ja prifativme nivnata pokana za u~estvo. Toa e pridones na pripadnicite na ARM kon gradot vo koj go otslu`uvame voeniot rok, za vra}awe na negoviot zelen pojas - {umite, vo, do skoro, najzagadeniot grad vo zemjata, istaknaa vojnicite-u~esnici vo akcijata.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Sve~enosti - tradicii
Pripadnicite na Odredot za specijalni nameni so prigodni manifestacii ja odbele`aa dvanaesetgodi{ninata od formiraweto na edinicata na makedonskite "volci". Po toj povod, na 1 mart, denot koga e formirana edinicata, vo kasarnata "Ilinden" vo Skopje, se odr`a prigodna manifestacija. So manifestacijata rakovode{e komandantot na Odredot za specijalni nameni, polkovnik Vladimir Bojmacaliev.
Svoe obra}awe ima{e i komandantot na Odredot za specijalni nameni, polkovnikot Vladimir Bojmacaliev koj, po oddavaweto po~it od strana na prisutnite so ednominutno mol~ewe na po~inatite i zaginatite heroi od edinicata, me|u drugoto istakna: "Vo izminative 12 godini, niz redovite na edinicata pominaa pove}e generacii profesionalni vojnici i stare{ini koi nesebi~no i po`rtvuvano, so mnogu li~ni odreknuvawa, pridonesoa za uspesite so koi deneska se gordeeme. U{te od samite po~etoci obukata i treningot vo edinicata od domenot na alpinizmot, na padobranstvoto, na nurkaweto, na skijaweto, na primenata na specijalnite bore~ki ve{tini, na upotrebata na site vooru`uvawa i posebnite taktiki na nekonvencijalno vojuvawe, seto toa poddr`ano so profesionalen odnos ednakov so standardite na NATO, bea ne{to za {to mo`e{e da se pro~ita i da se slu{ne vo knigite i mediumite, no vie so uporna rabota vospostavivte vrednosti koi deneska slu`at za po~it. Visokokvalifikovanite instruktori i va{ata po`rtvuvanost i upornost vlijae{e na toa postavenite zada~i da se izvr{uvaat so specifi~nosti svojstveni za sekoj pripadnik, kako {to se: samostojnost, molskavi~nost, efikasnost, iznenaduvawe i profesionalnost". Istaknuvaj}i gi rezultatite {to dosega gi postignaa pripadnicite na Edinicata, polkovnikot Bojmacaliev, podvle~e: "Postignuvawata na nivoto na profesionalna izgradenost se kalea preku niza dovereni misii vo odbranata na zemjata; vo operaciite za poddr{ka na mirot i humanitarna pomo{ i vo za{titata na po{irokite interesi na Republika Makedonija. Vpro~em, potvrda na sevo ova pretstavuvaat i priznanijata koi im bea dodeleni na pripadnicite koi u~estvuvaa vo misiite, kako i Ordenot za voeni zaslugi, koj{to na edinicata i go dodeli pretsedatelot na Republika Makedonija". Obra}aj}i im se na pripadnicite na Edinicata, polkovnikot Bojmacaliev, istakna: "Mo`eme da bideme gordi na kadarot koj ja so~inuva edinicata i vrz ~ii ramewa se nosi tovarot na prestruktuirawata, koj e osposobuvan vo mnogubrojnite stranski armii, doma i nadvor, preku zaedni~ki ve`bi. Kako nepobitna vistina na goreiznesenoto e i ovoj dene{en stroj na visoko motivirani, obu~eni i odva`ni voini - pripadnici na Odredot na specijalni nameni koi ~ekorat nezapirlivo napred". Na krajot od svoeto obra}awe polkovnikot Bojmacaliev pora~a: "Vo idnina site nie }e prodol`ime so postignuvawe na rezultati so visok profesionalizam, koi }e slu`at za primer i presti` na mladite generacii i na site gra|ani na Republika Makedonija". Vo soglasnost so protokolot na sve~enosta, po zavr{uvaweto na obra}awata bea pro~itani naredbi za pofalenite, za nagradenite i za unapredenite pripadnici na edinicata na makedonskite "volci". Potoa be{e polo`eno sve`o cve}e na spomen-obele`jeto "volk", {to ja simbolizira pripadnosta na edinicata. Na krajot od sve~enosta se odr`a prezentacija na vooru`uvaweto i na opremata so koja e popolneta Edinicata. Vo ramkite na odbele`uvaweto na dvanaesetgodi{ninata od formiraweto na Edinicata, vo Domot na ARM vo Skopje se odr`a promocija na DVD na specijalnata edinica "volci", nasloveno so parolata "Edna{ volk - sekoga{ volk". Vo taa prigoda, na site dosega{ni pripadnici na Edinicata, a koi ne se pove}e vo nejzinite redovi, im bea dodeleni blagodarnici i po eden primerok od promotivnoto DVD.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Od aktivnostite na ORORM
Na 15 mart, vo Skopje se odr`a 8-ta sednica na Izvr{niot odbor na Organizacijata na rezervnite oficeri na Republika Makedonija (ORORM) so koja, vo otsustvo na pretsedatelot, prof.d-r. Risto Damjanovski, rakovode{e potpretsedatelot Ilija Smilev. Vo fokusot na vnimanieto na ovoj raboten dogovor bea pove}e aktuelni pra{awa, me|u koi: Predlog-izve{tajot za rabotata na Sobranieto i negovite organi i tela vo 2005 godina; Predlog-programa za rabota vo 2006 godina i Predlog-programa za obuka na rezervnite oficeri vo 2006 godina.
Vo delot na Izve{tajot koj se odnesuva na aktivnostite vo statusnoto i organizacisko-kadrovskoto jaknewe na Organizacijata, se konstatira deka edna od prioritetnite zada~i na organite i telata na Sobranieto na ORORM bila podobruvaweto na legislativata, odnosno poprecizno definirawe na mestoto i ulogata na Organizacijata vo reformiraniot sistem na odbranata. Vo taa nasoka, obnoven e predlogot za izmena i dopolnuvawe na ~lenot 132 od Zakonot za odbrana koj, vo modificirana forma, vo odnos na porane{nite predlozi, mu e dostaven na Ministerstvoto za odbrana. Vo soglasnost so noviot Zakon za teritorijalna organizacija na op{tinite vo Republika Makedonija, kako i na Zakonot za grad Skopje, usvoen e predlog za formirawe na tri novi organizacioni edinici na ORORM (Aerodrom, Butel i \or~e Petrov), koj se o~ekuva da bide usvoen na narednata sednica na Sobranieto kako najvisok organ na ORORM. Obu~uvaweto na rezervnite oficeri i podoficeri vo ORORM vo 2005 godina e edna od te`i{nite aktivnosti, so {to se ovozmo`i tie da gi obnovuvaat i da gi nadgraduvaat steknatite znaewa i ve{tini od oblasta na odbranata i za{titata vo mirnovremenski i vo voeni uslovi. Treba da se naglasi deka vo 2005 godina za prvpat se koristeni iskustvata i nasokite od Me|usojuzni~kata konfederacija na rezervnite oficeri (CIOR), vrz ~ija{to osnova, programiranite sodr`ini vo obukata se usoglaseni so standardite na ovaa Evroatlantska asocijacija. Ovde, posebno treba da se spomenat dvata organizirani dr`avni natprevari vo ga|awe so pi{tol i vo dvi`ewe po azimut na koi u~estvuvaa 290 mladi rezervni oficeri i podoficeri. Vakvata pozitivna orientacija i praktika e zna~ajna za nadminuvawe na porane{nite stereotipi vo organiziraweto na obukata. So ovoj metod na obuka e sozdadena mo`nost na edno mesto, vo natprevaruva~ki duh, da se dru`at i da razmenuvaat iskustva mladite rezervni oficeri i podoficeri od celata teritorija na Republika Makedonija. Mo`e da se oceni deka na ovoj na~in e ostvarena osnovnata cel na dr`avnite natprevari: podobruvawe na kondicijata i na mo}ta za koncentracija, brzi refleksi za markirawe na celi, razvivawe na mo} za timska rabota i drugi ve{tini koi treba da gi poseduvaat stare{inite. Najdobrite od ovie natprevari }e imaat mo`nost da u~estvuvaat na isti ili na sli~ni me|unarodni aktivnosti {to }e gi organizira CIOR. Zna~ajno e da se istakne deka vo interes na osovremenuvaweto na obukata na ~lenstvoto so novi sodr`ini i metodi, na nivo na organizacionite edinici, se pove}e se praktikuva ednodnevna obuka so pove}e prakti~ni i teoretski sodr`ini. Vo 2005 godina, ova be{e posebno karakteristi~no za skopskite organizacioni edinici na ORORM - Karpo{, Kisela Voda, Gazi Baba i Centar, koi del od programskite sodr`ini gi realiziraa nadvor od Skopje (vo regionot na: Matka, Kratovo, Kriva Palanka i Prilep), vo {to neposredno bea vklu~eni 220 ~lenovi. Se smeta deka izleguvaweto od urbanite prostori i koristeweto na prirodni uslovi i objekti na terenot obezbeduva pogolema motiviranost na ~lenstvoto. Isto taka, na ovoj na~in se prodlabo~uva sorabotkata i se razmenuvaat iskustva pome|u rakovodstvata i ~lenstvoto od pove}e organizacioni edinici na ORORM. Vo kondicionite mar{evi organizirani vo: Bitola, Strumica i Kumanovo, kako i na tehni~kiot sobir vo Tetovo, u~estvuvaa 218 mladi rezervni oficeri i podoficeri. "Vo Programata za rabota na Sobranieto na ORORM, na Izvr{niot odbor i na komisiite vo 2006 godina, se sodr`ani pove}e zna~ajni proekti od domenot na edukacijata, odbranbenite tradicii, prakti~nite sodr`ini i me|unarodnata sorabotka, a za nivno uspe{no ostvaruvawe e neophodna poddr{kata od CIOR, od MO i od G[ na ARM, osobeno vo izu~uvaweto na novite doktrini na NATO, kako i na sodr`inite koi se odnesuvaat na mirovnite i humanitarni misii i operacii koi stanaa realnost i za anga`iraweto na rezervnite oficeri od Makeodnija", ni izjavi pretsedatelot, prof.d-r. Risto Damjanovski, general-major vo penzija.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Rubrika: Kultura - sport
Vedna{ po priemot vo semejstvoto na Me|unarodniot sovet na voeni sportovi (MSVS), Armijata na Republika Makedonija se stekna so pravo na u~estvo na site me|unarodni sostanoci i na sportski natprevari koi se organizirani vo negova organizacija. Neodamna, bevme svedoci u{te na eden selektiven natprevar vo najatraktivnata vojni~ka disciplina - strela{tvoto.
Rakovoditelot na ga|aweto, potpolkovnikot Borko Simoski, so gordost gi istakna najdobrite: vo ga|awe so pu{ka M-48 trostav-ma`i: postariot vodnik od prva klasa Gon~ev Tomislav od VP 8403 Skopje; CL \oko Nikolovski od MO SPP i MS, Skopje; majorot Qup~o Spasevski od VP 2803/ 20 Skopje i postariot vodnik Zoran Jovanovski od VP 2940/3.-2mpbr Tetovo. Vo ga|awe so pi{tol-ma`i: potpolkovnikot Aco Aslimovski od VP 2803/50 Skopje; profesionalniot vojnik Bor~e Dimovski od VP 8403 Skopje; CL Sla|an Manevski od VP 4420 Skopje i kapetanot Darko Nikolovski od VP 4420 Skopje. Vo ga|awe so malokalibarska pu{ka-`eni: CL Biljana Jovanovska od MO - SPP i MS Skopje; poru~nikot Aleksandra Midovska od VP 2940/3.-2mpbr od Tetovo i poru~nikot Elizabeta Petru{evska od VP 4420/20 Skopje. Vo ga|awe so pi{tol-`eni: poru~nikot Sowa Milo{evska od MO - SPP i MS Skopje. So solidna sistemska rabota i ~ekor po ~ekor vo primenata na nau~enite lekcii bi mo`ele da ja realizirame vizijata - aktivno ~lenstvo vo Asocijacijata na Me|unarodniot sovet na voeni sportovi i promovirawe na sopstvenite ~ove~ki resursi kako rezultat na implementirani me|unarodni standardi vo obukata i ve`bite. Misijata pretstavuva golem predizvik za sevkupniot selektiran sostav koj }e ima cel da go promovira mirot i podgotvenosta za mir i transparentnost preku sportski aktivnosti, a so toa da se postigne i interoperabilnost vo oblasta na postignatite standardi vo ve{tinata strela{tvo, a so toa i promovirawe na podgotvenosta na pripadnicite na ARM za izvr{uvawe na slo`eni zada~i kako idni ~lenki na EU i NATO. Neophodno e li~niot primer na sekoj stare{ina da bide na prvo mesto, a osobeno vo vojni~kata ve{tina - rakuvawe so oru`jeto i negova upotreba. Sportskiot duh, "da se bide najdobar me|u najdobrite", e golem predizvik za sekoj pripadnik vo ARM i MO, kako i vo strela{tvoto, a toa e osnova za ostvaruvawe na solidni rezultati. Nastapot na predlo`enite i izbrani kandidati za Reprezentacijata na ARM na eden vakov zna~aen me|unaroden sportski nastan e od izvonredno zna~ewe za afirmacija na sposobnosta na pripadnicite na na{ata armija, a istovremeno e i odli~no merilo za dostignuvawata na osposobenosta i obu~enosta vo strele~kite ve{tini i strela{tvoto kako sport vo Republika Makedonija. So selektiranite strelci se planira realizacija na podgotovki so selektori i treneri od Makedonskata sportska strele~ka federacija i se nadevame deka }e se postignat i solidni rezultati.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Pod pokrovitelstvo na Me|unarodniot sovet za voeni sportovi (MSVS), a vo organizacija na Ministerstvoto za odbrana na Tunis, od 1 do 5 mart se odr`a 52.svetsko voeno prvenstvo vo kros, na hipodromot vo glavniot grad Tunis. Na 52.svetsko prvenstvo vo kros zedoa u~estvo 46 armii od celiot svet, me|u koi za prv pat i reprezentacija na Armijata na Republika Makedonija koja ja so~inuvaa dva kompletni tima, oficeri i podoficeri, so 12 natprevaruva~i, pet natprevaruva~ki vo `enska konkurencija na 5.000 metri i sedum natprevaruva~i vo ma{ka konkurencija na 12.000 metri.
Po povod upatuvaweto na reprezentacijata na ARM na 52.svetsko prvenstvo vo kros, na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, na 28 fevruari ostvari sredba so ~lenovite na reprezentacijata. Pritoa, vo svoeto prigodno obra}awe do ~lenovite na reprezentacijata na ARM, me|u drugoto, istakna: "Od pred izvesno vreme ARM e polnopravna ~lenka na Me|unarodniot sovet za voeni sportovi. Bez ogled na toa {to i porano sme u~estvuvale na sli~ni aktivnosti, sega ve}e kako polnopravna ~lenka na taa organizacija, po prv pat }e zememe u~estvo vo edna vakva aktivnost. Ne treba da zaboravite deka na{ite vojnici i stare{ini se prisutni vo mnogu drugi aktivnosti nadvor od Republika Makedonija, pred se vo me|unarodnite {tabovi, vo misiite, i ova e eden normalen sled ili kontinuitet vo ona {to pretstavuva na{e u~estvo nadvor od na{ata zemja. So va{eto u~estvo vo ovoj sportski natprevar, kade {to }e ima u~esnici od pove}e dr`avi, na najdobar na~in se poddr`uvaat i reformite koi gi sproveduva ARM vo odbranbeniot sektor. Jas i ponatamu stojam na taa pozicija deka na{ite pripadnici se edni od najdobrite ambasadori na ona {to zna~i promovirawe i na se ona {to go pravime za {to poskoro da staneme polnopravna ~lenka na NATO. Sakam da vi pora~am deka treba dostojno da ja pretstavuvate ARM. Da napravite se {to e potrebno, da ostavite eden dobar vpe~atok. Jas ne se somnevam vo toa deka toa i }e se slu~i, od pri~ini {to najgolemiot kvalitet koj go poseduva ARM e personalot. Za vreme na natprevarite poka`ete najmnogu {to mo`ete. Prakti~no, ova va{e prvo izleguvawe treba da bide promocija na sportistite od ARM, a voedno i da ja afirmirate Armijata na Republika Makedonija".
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Na patekata dolga 21.098 metri pobedi Prodius Roman od Moldavija, so vreme 1:07:42, pred Boris Suhodolski od Moldavija i Mirko Petrovi} od SCG. Najdobro plasiran Makedonec be{e maratonecot Trpe Martinovski, na 14. mesto, so vreme 1:14:23, koj vo kategorijata do 40 godini go osvoi prvoto mesto. Potpolkovnikot Dragan Nedelkovski, so vreme 1:38:10, go osvoi vkupno 94. mesto ili tretoto mesto od 15-te natprevaruva~i vo negovata kategorija nad 50 godini, a poru~nikot Igor Jakimovski, vo vkupen plasman be{e 139-ti, so vreme od 1:48:50, a 49-ti vo najmladata kategorija vo koja ima{e 95 natprevaruva~i. Sleden golem i zna~aen natprevar e 2.regionalen {ampionat vo maraton koj }e se odr`i na 22 april 2006 godina vo Belgrad, vo ramkite na 19. belgradski internacionalen maraton, kade }e zemat u~estvo i na{ite natprevaruva~i na dolgi pateki.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Na istata delnica be{e i zavr{niot del na Ligata, odnosno se odr`a poslednoto, 9-to kolo, po koe bea proglaseni pobednicite vo `enska, vo ma{ka i vo ekipna konkurencija. Drugite sedum kola se odr`aa na Pelister, na Ponikva, na Kajmak~alan, na Pla~kovica, na Slavej Planina, na ezerskite vrvovi na [ar Planina i na Solunska Glava. Na planinskoto tr~awe u~estvuvaa 45 `eni, 145 ma`i vo 21 ekipa i po 9 kola prva be{e ekipata na "Makpetrol" so 1098 boda, vtora be{e ekipata na "Solunska glava" od Veles so 1064 boda, a treta ekipata na "18-ti Avgust" so 969 boda. Kaj `enite, sevkupen pobednik e Ana Trimoska od "18-ti Avgust", Gordana Knalijan od "Centroprom", kako vtora i Olivera Dimova od "Solunska Glava" kako treta. Kaj ma`ite pobednik za 2005 godina e Zoran Dimov od "Solunska glava", pred Traj~e Pankovski i Marin Stojanovski, dvajcata od "Makpetrol". Organizatorite i natprevaruva~ite, zadovolni od uspe{nosta na Ligata vo 2005 godina, se odlu~ija i ovaa godina da prodol`at na istite pateki, no i na novi pateki za tr~awe, a i u~estvoto za zainteressiranite }e bide otvoreno preku celata godina. Startot godinava }e bide na 15 april od OU "Ko~o Racin", so {to oficijalno }e startuva Ligata vo planinsko tr~awe, koe vo Evropa ima pogolema tradicija, a na{a zada~a }e bide i na{ite natprevaruva~i da se vklu~at vo evropskata liga. Kapitenot na ekipata na "18-ti Avgust", potpolkovnikot Dragan Nedelkovski, }e podgotvi strategija za podobra podgotvenost i za podobar plasman od minatata godina. Ligata e otvorena za site potencijalni sponzori, so {to natprevarite bi bile pokvalitetno organizirani, a vo natprevarite bi bile vklu~eni i natprevaruva~i od sosednite zemji. Ovaa godina se o~ekuva pogolemo u~estvo na mladi lu|e, kako i pogolema zainteresiranost od mediumite.
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Ako imate zabele{ki ili predlozi vo vrska so ovoj sajt, ispratete poraka na
webmaster.
|
||||||||
Na promocijata prisustvuva{e, i na prisutnite im se obrati, pretsedatelot i vrhoven komandant na ARM, Branko Crvenkovski, koj pritoa mu go predade znameto na edinicata na komandantot na Brigadata, brigadniot general Zoran Dimov.
Za vreme na posetata, na~alnikot na General{tabot na vooru`enite sili na Republika Turcija, general Hilmi Ozkok, ima{e sredba so svojot doma}in - na~alnikot na General{tabot na Armijata na Republika Makedonija, general-major Miroslav Stojanovski. Voedno, generalot Ozkok be{e primen i od ministerot za odbrana Jovan Manasijevski i od pretsedatelot na Republika Makedonija Branko Crvenkovski.
"Pripadnicite na ARM, pove}e godini nanazad u~estvuvaat kako del od koaliciskite sili, vo globalnata borba protiv terorizmot. Zemaj}i gi predvid novite rizici i zakani {to se povrzani so asimetri~ni zakani vo ramkite na globalniot terorizam, prirodno i neminovno se nametnuva potrebata od napu{tawe na konceptot na stoe~ki i globalni armii, a namesto toa da se izgradat mali, mobilni, brzo rasporedlivi i samoodr`livi voeni sili {to mo`at da odgovorat na barawata na sovremenite armii", istakna po sredbata na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski i potencira{e deka regionalnata sorabotka za Republika Makedonija e od golemo zna~ewe. "Partnerstvoto pome|u SAD, Republika Albanija, Republika Hrvatska i Republika Makedonija vo ramkite na Jadranskata povelba pretstavuva sorabotka vo koja aktivno se vklu~eni i SCG i BiH i pridonesuva za podobruvawe na vkupnata bezbednosna sostojba i na doverbata koja se karakterizira so intenzivna sorabotka pome|u partnerite", istakna generalot Stojanovski. "Republika Makedonija e pove}e od 10 godini ~lenka na PzM-programata. Se nao|ame vo sedmiot ciklus na procesot na planirawe i analiza {to treba da pomogne vo dostignuvaweto odreden stepen na interoperativnost, so {to, pokraj drugoto, se steknuvaat odli~ni preduslovi za ~lenstvo vo NATO, {to za nas e del od najvisokite prioriteti", naglasi na~alnikot na G[ na ARM, i dodade deka na{ite iskustva se od neprocenlivo zna~ewe za Armijata na Republika Makedonija, a nau~enite lekcii za nas se neprocenlivi iskustva vo podgotovkite na pripadnicite na ARM za upatuvawe vo misii nadvor od Republika Makedonija. "Nie sme podgotveni da im gi preneseme na{ite iskustva i na drugite armii, zemaj}i gi predvid serioznosta na reformite vo odbranbeniot i vo bezbednosniot sektor, steknatite iskustva od izrabotkata i implementacijata na Strategiskiot odbranben pregled (SOP), na PARP i na MAP-procesot, koi so odredeni prilagoduvawa se primenlivi. Nie }e prodol`ime da gi poddr`uvame va{ite nastojuvawa da stanete {to poskoro del od Partnerstvoto za mir", zaklu~i na krajot na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski.
Na Konferencijata se obrati i ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski, potenciraj}i deka se u{te e aktuelno pra{aweto kako da se prodol`i so transformacijata na NATO i kolku partnerskite zemji mo`at da pridonesat vo toj pravec. "I pokraj ve}e postignatiot golem uspeh vo poslednite godini vooru`enite sili stanaa prete`no organizirani, obu~eni i opremeni za konfrontacija so konvencionalni armii, a pomalku za spravuvawe so novite asimetri~ni zakani. Istoto ova se odnesuva i na Partnerstvoto koe, i pokraj ogromniot uspeh, ostava u{te pogolemi argumenti za relevantna sorabotka i za vo idnina", podvle~e ministerot Manasijevski. Ministerot za odbrana istakna deka del od transformacijata e i pro{iruvaweto na NATO, soglasno politikata na otvoreni vrati. "Vo ovaa prilika, evociraj}i gi odbranbenite reformi, dozvolete mi da napravam mala digresija koja se odnesuva na brziot premin na Republika Makedonija od korisnik vo snabduva~ na stabilnost. Za golem broj analiti~ari, Makedonija, vo perodot od 2001 do 2006 godina e malo balkansko ~udo. Vo krizata vo 2001 godina bevme konsumenti na bezbednost so anga`irawe na mirovnite sili na NATO. Po potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor vo 2001 godina i po uspe{nite izbori vo 2002 godina se sozdade koaliciskata Vlada koja mnogu uspe{no gi sproveduva reformite, a dokaz na toa e i kandidatskiot status za ~lenstvo vo Evropskata unija", pora~a ministerot Manasijevski.
Na 28 mart, komandantot na Sojuzni~kata zdru`ena komanda vo Neapol i komandant na Voenata mornaricata na SAD vo Evropa, admiral Hari G. Urlih, vo Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija, im vra~i medali za pofalba od amerikanskata armija na makedonskite oficeri, kapetanite Ko~o Hristovski i E{ef ^esko, pripadnici na Odredot za specijalni nameni na ARM, koi u~estvuvaa vo misijata "Sloboda za Irak-4".
Na sredbata svoe vovedno izlagawe ima{e na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski koj, pritoa, istakna: "Prodol`uvame so na{ata praktika da se sre}avame dvapati godi{no i da ve informirame za tekovnite aktivnosti vo ARM. Od poslednoto va{e informirawe, vo dekemvri 2005 godina, vo procesot na reformite e postignat zna~aen napredok na poleto na operativnata transformacija na del od edinicite na ARM, kako i na planot na opremuvaweto i na nivnata modernizacija. Soglasno Dinami~kiot plan za transformacija na Armijata, mo`am da istaknam deka uspe{no ja realiziravme prvata faza so transformirani 60 procenti od komandite i edinicite na ARM. Ve}e vo celost se transformirani dvata najgolemi borbeni sostavi - Prvata i Vtorata mehanizirana pe{adiska brigada, a do krajot na godinata planirame da ja zavr{ime transformacijata na Polkot za specijalni operacii, kako i na edinicite za borbena i servisna poddr{ka", oceni na~alnikot na G[ na ARM. "Modernizacijata i opremuvaweto na edinicite prvenstveno be{e fokusirano na deklariranite sili. Vo tek e realizacija na proektot za zabrzana modernizacija na helikopterite Mi-17 i Mi-24, taka {to do krajot na 2007 godina Armijata }e raspolaga so 10 celosno modernizirani vozduhoplovi soglasno NATO-standardite. Isto taka, so sredstvata od FMF-fondot se nabaveni pove}e oklopni borbeni vozila, so {to zna~itelno e podobrena mobilnosta i za{titata na del od deklariranite sili na ARM", istakna generalot Stojanovski i dodade deka samata transformacija na komandite i edinicite na Armijata ja sledat neodamna usvoenite koncepti za razvoj na oficerskiot i na podoficerskliot kor vo Armijata. Na~alnikot na G[ na ARM gi iznese i uspesite na planot na profesionalizacijata na ARM, pri {to istakna: "[to se odnesuva do profesionalizacijata na Armijata, taa vo ovoj moment iznesuva 70 otsto, a celosno planirame da ja zaokru`ime do krajot na 2007 godina". Istaknuvaj}i go pridonesot {to ARM go dava vo me|unarodnite mirovni misii, NG[ na ARM, istakna: "Edna od rabotite na koja osobeno sme gordi vo izminatiot period e postepenoto zgolemuvawe na u~estvoto na pripadnicite na Armijata vo me|unarodnite mirovni misii. Vo ovoj moment Republika Makedonija so svoi sili participira vo dve me|unarodni misii, vo Irak i vo Avganistan, so vkupno rasporedeni 75 pripadnici na Armijata. Pokraj postojanoto anga`irawe na eden pe{adiski vod i na Zdru`eniot medicinski tim vo misijata ISAF vo Avganistan, od mesec januari vo sostavot na komandata na SEEBRIG postojano imame rasporedeno u{te 10 stare{ini. Na{eto u~estvo vo misijata ISAF planirame zna~itelno da go zgolemime vo juni, ovaa godina, so rasporeduvawe na edna pe{adiska ~eta koja }e bide vo sostav na britanskite sili. Isto taka, od juni godinava za prva pat ARM }e zeme u~estvo i vo misijata na EU vo Bosna i Hercegovina so rasporeduvawe na 17 lica i dva transportni helikopteri Mi-17 pod komanda na Komandata na silite na EUFOR. Vo noviot paket na partnerski celi za Republika Makedonija, identifikuvani na poslednata PARP-sesija, go utvrdivme ona {to zaedni~ki so NATO-alijansata planirame da go postigneme do krajot na 2013 godina, a toa e posetepeno da go zgolemime svojot pridones so sili i kapaciteti za NATO-predvodeni operacii, taka {to do krajot na 2009 godina planirame da podgotvime eden pe{adiski bataljon, koj do krajot na 2013 godina }e prerasne i vo bataljonska borbena grupa".
So ostvaruvaweto na bilateralnata sorabotka so SAD, Republika Makedonija dobi mo`nost za koristewe na nekolku programi za pomo{ vo odbranata koi se koordiniraat preku Kancelarijata za sorabotka vo odbranata pri Ambasadata na SAD vo Republika Makedonija. Toa se programite za nadvore{no voeno finansirawe (FMF-Foreign Military Founds), me|unarodno voeno obrazovanie i obuka (IMET-International Military Education and Training), bezbednosni studii vo "Mar{al"-centarot (Evropski centar za bezbednosni studii) i aktivnosti koi se realiziraat preku Kancelarijata za bilateralna sorabotka (BAO-Bilateral Affairs Office).
Vo organizacija na Kancelarijata za bilateralna sorabotka na SAD, preku Programata na zdru`eni kontakt-timovi (JCTP- Joint Contact Team Program) i Programata za partnerstvo so sojuzni dr`avi (SPP-State Partnership Program), bea realizirani: Seminarot za operacii za takti~ko razuznavawe i Seminarot za planirawe, podgotovka i rasporeduvawe na edinici na Voenata policija vo misii za poddr{ka na mirot. Tie bea realizirani od strana na amerikanski personal koj e vklu~en vo planiraweto, vo organizacijata i vo izveduvaweto na vakov vid operacii, a koi u~estvuvale i vo mirovni misii.
"Dene{noto potpi{uvawe e u{te eden dokaz deka sorabotkata me|u dvete ministerstva, {to e vospostavena so potpi{uvaweto na ovoj Protokol vo 2000 godina, se obnovuva i se prodlabo~uvaat nejzinite sodr`ini", re~e zamenik-ministerot za odbrana na Republika Makedondonija, Talat Xaferi. Toj potseti deka makedonski gra|ani i minatata godina studirale na Voenata akademija vo Veliko Trnovo, kako i na Akademijata vo Sofija. "Imame potreba od obuka na dodiplomci, odnosno idni poru~nici, pri {to se nalo`i i potrebata tie da se {koluvaat vo sosednite zemji i vo drugite zemji od NATO i od EU", pojasni zamenik-ministerot Xaferi, dodavaj}i deka Voenata akademija vo Skopje poradi novonastanatite uslovi ne prima novi generacii pitomci, a bidej}i stanuva zbor za mal broj, izbrana e varijantata da se {koluvaat vo Bugarija.
Na sredbata, dvajcata zamenici-ministri razgovaraa za dosega{nata bilateralna sorabotka vo odbranata, pri {to zaedni~ki ocenija deka dosega{nata sorabotka e mo{ne uspe{na, a ima mo`nosti i za nejzino intenzivirawe vo idnina.
Posetata za ocenuvawe, vsu{nost, pretstavuva kontrola na dostavenite informacii so Godi{nata razmena na podatoci soglasno "Vienskiot dokument 1999", so vremetraewe do dvanaeset ~asovi.
Inspektorskiot tim ja poseti 68. padobranska brigada za specijalni dejstva na Armijata na Republika Bugarija vo Plovdiv. Voda~ na inspektorskiot tim be{e potpolkovnikot Milovan Angelovski.
Po povod posetata na na~alnikot na General{tabot na turskata armija, general Hilmi Ozkok na Republika Makedonija, na 27 mart, na poligonot za obuka "^ojlija", pripadnicite na Odredot za specijalni nameni na ARM izvedoa pokazna ve`ba so bojno ga|awe na tema: "Zarobuvawe ili neutralizirawe na neprijatelski lider", {to voedno pretstavuva{e borba vo naseleno mesto so bojna municija.
Kako rezultat na dolgogodi{nata plodna i uspe{na sorabotka pome|u specijalnite edinici od armiite na Republika Turcija i na Republika Makedonija, konceptot za Ve`bata e postaven od strana na turski instruktori koi im go imaa preneseno svoeto iskustvo na pripadnicite na ARM. Ve`bata se odviva{e niz pet rabotni to~ki. Prvata rabotna to~ka se vika{e specijalno izviduvawe. Vo nea tim na specijalnite sili izvr{i specijalno izviduvawe so koristewe na specijalna oprema. Timot na specijalnite sili go locira{e buntovni~kiot kamp, go snimi so kamera i gi transferira{e podatocite preku radioured. Vo vtorata i vo tretata to~ka be{e izvr{eno zarobuvawe, odnosno neutralizirawe na buntovni~kiot lider. Dodeka renxerskiot tim vr{e{e obezbeduvawe na priodot i na objektite okolu objektot od interes, timot na specijalnite sili go napadna objektot od interes i go neutralizira{e buntovni~kiot lider. Ovde dojde do izraz obu~enosta i osposobenosta na pripadnicite na specijalnite sili, bidej}i situacijata nalaga{e besprekorna koordinacija na aktivnostite zatoa {to mitralezite koristea bojna municija i ga|aa preku glavata na sopstvenite sili. Misijata na edinicata vo ~etvrtata rabotna to~ka be{e borba vo naseleno mesto so bojna municija. Se razvi vistinska vojna. Bidej}i del od buntovnicite davaa otpor vo objektot od interes, timot za specijalni sili so pomo{ na helikopterot Mi-17 mora{e da izvr{i infiltrirawe preku vertikalen pad, odnosno so takanare~eniot "rapeling", spu{tawe so pomo{ na ja`iwa od helikopterot, so cel da gi neutralizira buntovni~kite sili. Za kratko vreme poligonot za obuka se pretvori vo vistinsko voi{te. Akcijata te~e{e molskavi~no se do ostvaruvaweto na krajnata cel - zarobuvawe na neprijatelskiot lider.
Poa|aj}i od potrebata deka sekoj pripadnik na specijalnite edinici na ARM mora da ima poznavawe od bore~kite ve{tini, be{e pristapeno kon selekcija na pripadnicite na Armijata, po {to be{e formirana edna grupa koja zapo~na so trening vo traewe od {est meseci. Obukata se odviva pod neposredno rakovodstvo na dvajca instruktori od NR Kina, vo koja pripadnicite na Odredot za specijalni nameni se obu~uvaat vo "sanda"-tehnika koja poteknuva od "kung fu" i koja e broj eden vo kineskata armija. "Sanda"-tehnikata pretstavuva edna celina, odnosno zbir na pove}e tehniki vo koi prethodno u~esnicite se imaat obu~uvano ili gi rabotele vo edinicata. Sega site ovie tehniki se vklu~eni vo edna celina, kade {to se dobiva ona {to navistina e potrebno.
21 Mart-denot na proletta i Den na ekologijata, be{e rabotno odbele`an so pove}e aktivnosti vo kasarnata "Stevan Naumov-Stiv" vo Bitola. So u~estvo vo pove}e aktivnosti, pripadnicite na ARM vo garnizonot Bitola dadoa svoj pridones vo ekolo{kata akcija vo gradot, pod mototo "Neka bide ~isto".
Vojnicite od vele{kiot garnizon na ARM "Alekso Demnievski-Bauman", pokraj drugite u~esnici, u~estvuvaa vo akcijata za po{umuvawe vo okolinata na Veles, vo mesnosta "Groot", {to se sprovede na 1 april. Vo akcijata, na povr{ina od 15 hektari bea zasadeni nad 30 iljadi sadnici so bagrem i so arizonski ~empres.
Pred sve~eniot stroj na edinicata i pred prisutnite gosti, generali, pretstavnici na voenodiplomatskiot kor, pretstavnici od timot "Buz Alen Hamilton", NATO-sovetodavniot tim, Kancelarijata za odbranbeni podgotovki, pretstavnici od Sojuzot na borcite od NOV, pretstavnici na Ministerstvoto za odbrana, stare{ini na ARM, vojnici, prijateli i rodnini na pripadnicite na edinicata, svoe obra}awe ima{e na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski koj, vo taa prigoda istakna: "Vo izminatite nekolku godini se vr{at intenzivni i zna~ajni zafati i promeni vo odbranbeniot i vo bezbednosniot sektor. Armijata na Republika Makedonija so cvrsti ~ekori se dvi`i na patot koj e trasiran i koj treba da ne dovede do posakuvanata cel - polnopravno ~lenstvo vo NATO. Toa bara dostignuvawe na visok stepen na interoperativnost. Transformacijata na ARM vo mala, profesionalna, moderno opremena, visoko obu~ena i samoodr`liva armija, podgotvena da odgovori na site vidovi zakani po mirot i stabilnosta e predizvik, no i ostvarliva cel, za {to garancija e na{ata cvrsta opredelenost i potpolna posvetenost na ovaa zada~a. Ovoj predizvik e voedno i golema {ansa koja ne smee da se propu{ti i veruvam deka kako pripadnici na armijata, so ispolnuvawe na na{ite mnogubrojni obvrski, taa {ansa }e ja iskoristime, potencira{e generalot Stojanovski. Osvrnuvaj}i se na istorijatot na edinicata, na~alnikot na G[ na ARM, istakna: "Kako {to e poznato, Bataljonot za specijalni nameni e formiran na 1 mart 1994 godina. Vo izminatiot period edinicata pomina niz nekolku transformacii, od koi posebno sakam da ja istaknam onaa vo 1998 godina, so koja strukturata e usoglasena so NATO-standardite. Vo izminatite dvanaeset godini, niz strojot na ovaa edinica pominale pove}e stotini vojnici i stare{ini koi ne ja kriele gordosta zaradi pripadnosta na ovaa edinica. Od denot na formiraweto, ovaa edinica se soo~uva{e so razli~ni po priroda predizvici i izvr{uva{e mnogu odgovorni i te{ki zada~i. Vie, tie zada~i gi izvr{uvavte krajno odgovorno i profesionalno. Za `al, izvr{uvaweto na slo`eni i od visok rizik zada~i i aktivnosti, ponekoga{ e prosledeno i rezultira so `rtvi. Vo ovaa edinica pet pripadnici gi dadoa svoite `ivoti kako rezultat na svojata po`rtvuvanost i posvetenost na profesijata. Na site niv treba da se se}avame so posebno ~uvstvo na gordost i po~it ". Obra}aj}i im se na pripadnicite na Edinicata, na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, istakna: "Vie, porane{ni i sega{ni pripadnici na Bataljonot za specijalni nameni, pridonesovte za sozdavawe na prepoznatliviot imix na edinicata koja e po~ituvana i kon koja se odnesuvaat so respekt vo ARM i nadvor od nea. Kako pripadnici na edinicata koja mo`e da se pofali so vrvni rezultati na stru~nospecijalisti~ki plan, na planot na implementacija na standardite, tehnikite i procedurite na NATO, vie pretstavuvate model na idniot vojnik i stare{ina na ARM". Naglasuvaj}i go nesomneniot pridones na pripadnicata na edinicata vo mirovnite misii vo poddr{ka na mirot, na~alnikot na G[ na ARM, re~e: "Posebno sakam da istaknam deka so va{eto u~estvo vo misijata "Sloboda za Irak", zaedno so personalot od drugi edinici vklu~eni vo misijata ISAF vo Avganistan, na najdobar mo`en na~in stanavte ambasadori na Republika Makedonija i pridonesovte za potpolna afirmacija na ARM. Kako priznanie za ona {to go napravivte vo kusata istorija na formiraweto na ARM bevte odlikuvani so Orden za voeni zaslugi".
Za ovie aktuelni pra{awa, vovedno izlagawe podnese Saltir Karovski, ~len na Izvr{niot odbor na Sobranieto na ORORM i pretsedatel na Komisijata za obuka. Vo predlo`eniot Izve{taj za rabotata vo 2005 godina, kako i vo diskusijata na Sednicata, e oceneto deka vo 2005 godina se ostvareni zna~ajni aktivnosti vo obukata i vo edukacijata na ~lenstvoto na ORORM, vo neguvaweto na istoriskite i na slobodarskite tradicii od podale~noto i pobliskoto minato, kako {to be{e odbele`uvaweto na 60-godi{ninata od pobedata nad fa{izmot i drugi zna~ajni nastani i jubilei, so {to se pridonese za jaknewe na moralniot duh i na patriotskite ~uvstva kaj ~lenstvoto na Organizacijata.
Na programata na Asocijacijata e 41. svetski voen {ampionat vo strela{tvo koj }e se odr`i vo Rena, Norve{ka, od 21 do 29 juni godinava. Za u~estvo na ovaa sporska manifestacija, na 20 mart e izvr{ena selekcija od najdobrite strelci od edinicite na ARM koi vo zaedni~ka sorabotka so selektorite i so trenerite od Makedonskata strele~ka sportska federacija (MSSF) gi izbraa najdobrite, a }e gi realiziraat i podgotovkite i treninzite na streli{teto "Kamnik".
Patekata be{e mo{ne te{ka za tr~awe poradi dlabokiot pesok i zapurnoto vreme so temperatura od nad 25 stepeni Celziusovi, a najdobri rezultati postignaa pretstavnicite od: Katar, Francija, Maroko, Ruanda i Italija. Vo `enska konkurencija u~estvuvaa 21 zemja so 73 u~esni~ki. Na{iot tim, vkupno, go zazede 15. mesto, a najdobro plasirana be{e kapetanot Irena Mineva. Vo ma{ka konkurencija u~estvuvaa 27 zemji so 164 u~esnici. Na{iot tim go osvoi 19. mesto, a najdobro plasiran ~len od timot be{e poru~nikot Goran [opovski. Vo konkurencija na veterani u~estvuva{e voda~ot na delegacijata na ARM, potpolkovnikot Dragan Nedelkovski, koj go zazede 16. mesto od 33 natprevaruva~i koi ja istr~aa patekata dolga 4.000 metri. Na 52.svetsko prvenstvo vo kros, Republika Makedonija be{e pretstavena so nejzinoto ustavno ime.
Na 26 mart, na polumaratonot koj po trinaesetti pat se odr`a pokraj rekata Dunav vo Novi Sad, Srbija i Crna Gora, pokraj 270 natprevaruva~i od 10 dr`avi, u~estvuvaa i {est pretstavnici od Republika Makedonija, me|u koi potpolkovnikot Dragan Nedelkovski i poru~nikot Igor Jakimovski kako pretstavnici od ARM.
Na 23 april, minatata godina, zapo~na ligata vo planinsko tr~awe so start od OU "Ko~o Racin" od Skopje do vrvot na Vodno, a celta be{e kaj planinarskiot dom vo Matka, vo vkupna dol`ina od 18.800 metri.