|
Novi kontingenti na ARM vo misijata ISAF vo Avganistan
Republika Makedonija uspe{no go prodol`uva svoeto u~estvo vo operaciite za poddr{ka na mirot.
Po povod upatuvaweto na vtoriot kontingent na ARM vo sostav na Zdru`eniot medicinski tim na zemjite od Jadranskata grupa - Makedonija, Albanija i Hrvatska, vo misijata ISAF vo Avganistan, vo sostav na gr~kiot kontingent, na 15 fevruari, na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, ostvari sredba so pripadnicite na makedonskiot kontingent. Pritoa, generalot Stojanovski, posakuvaj}i im uspe{na misija, me|u drugoto istakna deka pridonesot {to pripadnicite na ARM i Ministerstvoto za odbrana go davaat vo misiite za poddr{ka na mirot, e najgolemiot pridones {to Armijata na Republika Makedonija go dava vo ispolnuvaweto na standardite za ~lenstvo vo NATO. Na 16 fevruari, vo Voenata bolnica vo Skopje, se odr`a sve~ena ceremonija po povod upatuvaweto na vtoriot kontingent na Armijata na Republika Makedonija vo sostav na Zdru`eniot medicinski tim na zemjite od Jadranskata grupa - Makedonija, Albanija i Hrvatska, vo misijata ISAF vo Avganistan, vo sostav na gr~kiot kontingent. Zdru`eniot medicinski tim broi 12 lica, vo koj sekoja od zemjite na Jadranskata grupa participiraat so po ~etiri ~lena. Makedonskiot kontingent go so~inuvaat eden lekar i trojca medicinski tehni~ari.
Zdru`eniot medicinski tim, koj e vo sostav na gr~kiot kontingent, broi 12 lica, a sekoja od zemjite na Jadranskata grupa participira so po ~etiri ~lena. Makedonskiot kontingent go so~inuvaat eden lekar i trojca medicinski tehni~ari. Pripadnicite na vtoriot kontingent na Zdru`eniot medicinski tim gi zamenija svoite prethodnici od prviot kontingent, koj za uspe{no zavr{enata misija dobi visoki oceni od pretpostavenata komanda. Lider na prviot medicinski tim be{e pretstavnikot od makedonskiot kontingent, a na vtoriot, lider }e bide pretstavnik od hrvatskiot tim.
|
|
|
|
Uvodnik
Armijata na Republika Makedonija za~ekori vo nova faza od svojot razvoj. Blagodarenie na napredokot {to e postignat vo realizacijata na Strategiskiot odbranben pregled, osobeno vo transformacijata na ARM, Makedonija poka`a deka e podgotvena da se soo~i so se poambiciozni celi kakvi {to se postavuvaat i pred zemjite-~lenki na NATO.
|
|
|
|
Me|uarmiska sorabotka
Delegacija na armijata na Republika Slovenija, predvodena od na~alnikot na General{tabot, general Ladislav Lipi}, od 1 do 3 fevruari prestojuva{e vo oficijalna poseta na Republika Makedonija.
Razmenata na informacii za reformite vo odbranbeniot sektor, dostignuvawata vo transformacijata na ARM i mo`nostite za intenzivirawe na bilateralnite kontakti bea del od temite na sredbata pome|u na~alnicite na general{tabovite na armiite na dvete zemji. Po sredbata, na~alnicite na general{tabovite na armiite na Republika Makedonija i na Republika Slovenija dadoa izjavi za javnosta. "Slovenija ve}e e ~lenka i na NATO i na EU, no na patot do celosnite evropski i evroatlantski integracii, se {to postignavme napravivme sami, istakna na~alnikot na General{tabot na slovene~kata armija, general Ladislav Lipi}. "I Slovenija se soo~uva{e so odredeni problemi i predizvici. Vo momentot koga stanavme ~lenka na NATO i na EU si dadovme nekoj vid na oddi{ka, no ve}e sledniot den se sretnavme so novi predizvici", re~e generalot Lipi} i naglasi deka Makedonija dosega se poka`ala kako verodostoen partner na zemjite od NATO i EU i dodade oti i natamu ostanuva slovene~kata poddr{ka za celosna integracija na Republika Makedonija vo evropskite i vo evroatlantskite strukturi. "Bez ogled na razli~nata polo`ba vo koja se nao|ame, na nekoj na~in Makedonija i Slovenija se sudbinski vrzani da si pomagaat edna na druga. Slovenija i nejzinata armija so zadovolstvo i vo idnina }e i pomagaat na Makedonija", potencira{e generalot Lipi}.
Na~alnikot na General{tabot na vooru`enite sili na Slovenija, general Ladislav Lipi}, be{e primen i od pretsedatelot na Republika Makedonija i vrhoven komandant na ARM, Branko Crvenkovski. Na sredbata, pretsedatelot Crvenkovski se zablagodari za poddr{kata {to Republika Slovenija vo kontinuitet i ja dava na Republika Makedonija na nejziniot pat kon celosno integrirawe vo evroatlantskite strukturi. Pretsedatelot Crvenkovski go iska`a svoeto ubeduvawe deka Republika Slovenija kako polnopravna ~lenka i na NATO i na EU }e prodol`i i vo idnina da gi poddr`uva na{ite napori za polnopravno ~lenstvo vo dvete organizacii.
Dvajcata sogovornici se soglasija deka postojat mo`nosti dosega{nata uspe{na sorabotka me|u dvete zemji vo oblasta na odbranata da bide intenzivirana vo pretstojniot period. Vo ramkite na posetata, slovene~kata delegacija go poseti Odredot za specijalni nameni na ARM kade {to pripadnicite na edinicata, vo ~est na visokiot gostin od Slovenija izvedoa pokazna ve`ba. Delegacijata gi poseti i Vozduhoplovniot VING i armiskiot poligon "Krivolak", kade {to ima{e mo`nost da se zapoznae so mo`nostite {to gi nudi ovoj centar za trening i za obuka na edinicite. Pretstavnicite na slovene~kata armija se zainteresirani da go koristat centarot za obuka na svoite edinici.
|
|
|
|
Regionalna sorabotka
Na 23 i 24 fevruari, vo oficijalna poseta na Republika Makedonija, na pokana od makedonskiot minister za odbrana, Jovan Manasijevski, prestojuva{e ministerot za odbrana na Albanija, Fatmir Mediu.
Na zaedni~kata pres-konferencija, po sredbata, albanskiot minister za odbrana naglasi deka Makedonija i Albanija imaat intenzivna sorabotka vo ramkite na naporite za vlez vo NATO, pri {to dvete zemji zaedni~kite interesi vo presret na Samitot vo Riga gi koordiniraat vo ramkite na Jadranskata grupa. "Veruvam deka na Samitot vo Riga }e ima konkretno ocenuvawe na seto ona {to sme go napravile i oti }e bide iznesena edna jasna opredelba vo odnos na pro{iruvaweto na NATO", re~e ministerot Mediu. Ministerot za odbrana na Albanija se zablagodari za posetata, ne samo kako minister za odbrana, tuku i kako ~len na albanskiot vladin Kabinet {to e vo oficijalna poseta na Makedonija po pokana od negoviot kolega Jovan Manasijevski. Toj istakna deka odnosite me|u dvete zemji se izvonredni, {to e rezultat na dobroto razbirawe: "Ne samo zaradi toa {to sakame da bideme del od evroatlantskite strukturi, tuku dojdov do zaklu~ok deka stabilnosta na demokratijata na na{ite dve zemji vo regionot e osnoven uslov za site onie ne{ta kon koi nie se stremime. Nie imame intenzivna sorabotka vo ramkite na NATO, gi koordinirame i veruvam deka gi koordiniravme zaedni~kite interesi vo ramkite na Jadranskata povelba na "A-3" grupata, vo presret na Samitot vo Riga" - dodade ministerot Mediu. "Ova ne se zborovi na kurtoazija, tuku vistinski zborovi, toa e ocena i na ~lenovite od Brisel, koi{to bea pred dva dena vo Tirana. Mislam deka ovojpat, ovoj anga`man, ovaa rabota vo odnos na patot kon NATO, e mnogu siguren", istakna ministerot Mediu.
Na krajot ministerot Manasijevski konstatira{e deka ova be{e mo{ne uspe{na i plodna poseta, koja{to vo tekot na narednite meseci dopolnitelno }e se nadgraduva so novi konkretni elementi. Vo ramkite na posetata, ministerot za odbrana na Republika Albanija, Fatmir Mediu, be{e primen od premierot Vlado Bu~kovski, a ostvari sredba i so na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski.
|
|
|
|
ARM - PzM - NATO
NATO-tim predvoden od Bob Simons, zamenik-pomo{nik na generalniot sekretar na Alijansata za politi~ki pra{awa i bezbednosna politika, vo pridru`ba na {efot na Direkcijata za planirawe na NATO-silite, Frank Boland, od 7 do 10 fevruari prestojuva{e vo Republika Makedonija.
Razgovorite zapo~naa na 7 fevruari vo Domot na ARM vo Skopje. Na otvoraweto, Rok Kosirnik, sovetnik za Procesot na planirawe i pregled na Partnerstvoto za mir vo NATO, obra}aj}i se pred po~etokot na razgovorite, istakna deka 2005 godina be{e va`na godina za Makedonija. "Pravnata ramka na Ohridskiot dogovor e implementirana, a zna~aen progres e ostvaren i vo drugi oblasti. Dobivte cvrsta evropska perspektiva, a mnogu blisku ste i do polnopravno ~lenstvo vo NATO. Toa spored mene e uspe{na prikazna", podvle~e Kosirnik. Spored nego, pretstojat u{te mnogu raboti da se napravat, osobeno na poleto na ekonomijata, vo reformite na javnata administracija, vo borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata i vo zgolemuvawe na efikasnosta na pravosudstvoto, kade, dodade toj, Makedonija ve}e ima postignato izvesen napredok. "Makedonija uspe{no gi sproveduva reformite vo odbranata, a celta da go zaokru`i procesot na transformacija do 2007 godina, iako e visoko postavena, ubeden sum deka }e uspeete da ja postignete, a NATO }e vi pomogne vo toa", podvle~e Kosirnik. [presa Jusufi, nacionalen koordinator na Republika Makedonija za ~lenstvo vo NATO, potseti deka vo mart 2005 godina makedonskata Vlada donese odluka so koja integracijata vo NATO ja postavi kako prioritet vo svoite strategiski celi. "So kontinuirano, temelno i celosno implementirawe na celite postaveni vo Godi{nata nacionalna programa za ~lenstvo na Republika Makedonija vo NATO 2005-2006, odnosno vo Procesot na planirawe i pregled na Partnerstvoto za mir (PARP) i na Akcioniot plan za ~lenstvo vo NATO, Vladata ne samo verbalno, tuku i prakti~no ja poka`a svojata posvetenost vo sproveduvaweto na reformite vo site relevantni oblasti so cel da gi dostigne standardite za pobrza integracija vo Alijansata", re~e Jusufi. "Predavawe na nadle`nosta nad dr`avnata granica na Grani~nata policija, izdvojuvawe na segmentite na upravuvawe so krizi, za{titata i spasuvaweto, namaluvaweto na personalot i zgolemuvaweto na u~estvoto vo me|unarodni mirovni operacii, kako i donesuvaweto na pove}e izmeni na zakonskata regulativa, se del od postignuvawata na Makedonija vo odbranata", istakna dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za odbrana, Nikola Petroski. I pokraj zna~ajnite postignuvawa, toj podvle~e deka PARP mo`e da pomogne vo zajaknuvaweto na voenata interoperabilnost i na kapacitetot na edinicite na ARM, vo evaluacijata na bezbednosnite rizici i potrebite na odbranata, kako i vo optimizacija na menaxmentot. Me|u glavnite predizvici ovaa godina se i re{avaweto na statusot na Voenata bolnica i voenata edukacija. Na sredbata na ekspertsko nivo, }e se debatira za postignuvawata vo implementacijata na Nacionalnata programa za ~lenstvo vo NATO, kako i za pra{awata postaveni na sredbata na Republika Makedonija so Visokiot politi~ki komitet na NATO, vo oktomvri 2005 godina vo Brisel", pojasni Emil Kirijas, dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.
|
|
|
|
ARM - PzM - NATO
Na 9 i 10 fevruari, zamenik-pomo{nikot na generalniot sekretar na NATO za politi~ki pra{awa i bezbednosna politika, Bob Simons, prestojuva{e vo poseta na Republika Makedonija. Za vreme na prestojot, Bob Simons ostvari sredbi so pretstavnici na dr`avnoto i na voenoto rakovodstvo na Republika Makedonija.
"Barawata, osobeno vo delot na u~estvoto na misiite prevodeni od NATO, {to se postavuvaat pred Makedonija, se identi~ni so onie barawa {to se postavuvaat pred zemjite-~lenki na NATO, i toa za Ministerstvoto za odbrana e najseriozen indikator deka Alijansata vo skora idnina ja gleda Makedonija kako svoja polnopravna ~lenka", istakna po sredbata ministerot Manasijevski. Bob Simons istakna deka po primerot na prethodnite samiti na NATO, na ovogodine{niot samit vo Riga, }e bide pozdraven napredokot na Makedonija, no i na Albanija i na Hrvatska na patot do Alijansata. "Vo zavr{nata deklaracija }e se istakne deka i natamu }e prodol`ime da sorabotuvame so vas vo ramkite na ovoj proces", potencira{e Simons. Ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski, napomena deka so NATO-timot bilo zaedni~ki konstatirano deka e napraven odli~en progres vo sproveduvaweto na Strategiskiot odbranben pregled, vo delot na odbranbenoto planirawe, kako i vo realizacijata na partnerskite celi. Za vreme na konsultaciite so NATO-timot bile dogovoreni i partnerski celi za periodot 2006-2008 godina, pri {to, kako {to poso~i ministerot Manasijevski, bilo zaklu~eno deka partnerskite celi za Makedonija vo idniot period se identi~ni so celite na zemjite-~lenki na NATO.
|
|
|
|
Regionalna sorabotka
Minhenskata konferencija za bezbednosna politika tradicionalno se odr`uva pove}e od ~etiri decenii. Od po~etokot na {eesettite godini na 20 vek, sekoja godina, ministri, pretstavnici na vooru`enite sili, parlamentarci, nau~nici, eksperti, pretstavnici na mediumite, se sre}avaat vo Minhen, diskutiraat i gi iznesuvaat svoite mislewa i stavovi za glavnite predizvici vo nadvore{nata politika na Evroatlantskiot region, vo drugite regioni i na globalno nivo, kako i stavovite za razvojot na transatlantskite odnosi vo kontekst na evropskata i na globalnata bezbednost.
Pokraj u~estvoto na Konferencijata, ministerot za odbrana na Republika Makedonija, Jovan Manasijevski, ostvari bilateralni sredbi so svoite kolegi, ministerot za odbrana na Republika Grcija, Spilios Spiliotopulos i so ministerkata za odbrana na Republika Francija, Mi{el Alio-Mari. Na sredbata so gr~kiot minister za odbrana be{e razgovarano za prodol`uvawe i za intenzivirawe na sorabotkata me|u dvete ministerstva za odbrana i armiite. Zaedni~ki be{e istaknato zadovolstvoto od uspe{noto funkcionirawe na medicinskiot tim vo ramkite na gr~kiot kontingent vo Avganistan. Be{e dogovoreno i natamo{no zasiluvawe na aktivnostite vo ramkite na trilateralnata odbranbena sorabotka pome|u Grcija, Makedonija i Albanija. Za vreme na sredbata pome|u ministerot Manasijevski i ministerkata Alio-Mari bea razmeneti mislewa za aktuelnata sostojba vo regionot i za negovata perspektiva. Ministerot Manasijevski informira{e za tekot na reformite vo Ministerstvoto za odbrana i vo ARM, kako i za opredelbata za u~estvo na Republika Makedonija vo misijata "ALTEA" vo Bosna i Hercegovina, kako del od na{iot pridones kon zaedni~kata bezbednosno-odbranbena politika na Evropskata unija. Ministerkata Alio-Mari izrazi visoko mislewe za na~inot na dosega{noto odvivawe na reformite vo odbranata, voedno istaknuvaj}i deka Republika Makedonija so svojata aktivna dobrososedska politika e faktor koj pridonesuva za stabilizacija i za napredok na sevkupnite sostojbi vo regionot. Na marginite na 42. konferencija za bezbednosna politika, ministerot za odbrana na Republika Makedonija, Jovan Manasijevski i ministerkata za nadvore{ni raboti, Ilinka Mitreva, ostvarija zaedni~ka sredba so generalniot sekretar na NATO, Jap de Hop [efer. Dvajcata ministri go zapoznaa generalniot sekretar za tekot na reformite vo Republika Makedonija i so statusot na implementacijata na sedmiot ciklus na Akcioniot plan za ~lenstvo. "Republika Makedonija, zaedno so ~lenkite na Alijansata, aktivno u~estvuva vo operaciite za poddr{ka na me|unarodniot mir predvodeni od NATO, {to e u{te edna potvrda za nejzinata podgotvenost za poskoro ~lenstvo vo Alijansata", istaknaa ministrite Manasijevski i Mitreva. Dvajcata ministri pobaraa Samitot na NATO vo Riga, vo noemvri 2006 godina, da go sodr`i i pra{aweto za pro{iruvaweto na Alijansata. "Najzna~ajni se individualnite postignuvawa. Vratata na NATO ostanuva otvorena. Koga zemjite-kandidati }e bidat podgotveni, nie morame da gi pu{time da vlezat niz taa vrata", istakna [efer i dodade deka o~ekuva Samitot vo Riga da ja isprati taa poraka. Generalniot sekretar na NATO, Jap de Hop [efer, go pozdravi postignatiot napredok na Republika Makedonija i naporite na Vladata da raboti na ispolnuvawe na standardite. Toj ja istakna i ulogata na Makedonija kako u~esnik vo operaciite za poddr{ka na me|unarodniot mir predvodeni od NATO.
|
|
|
|
Regionalna sorabotka
Pred pove}e od {est godini, sedum zemji od Jugoisto~na Evropa se dogovorija za sorabotka i za podobruvawe na me|usebniot mir i za posigurna okolina vo ovoj del od svetot. Vrz tie osnovi se formira{e brigadata SEEBRIG. Od nejzinoto formirawe Brigadata pridonese za zgolemuvawe na sorabotkata vo regionot pome|u naciite-~lenki na SEEBRIG.
SEEBRIG kako KMNB IX ima misija da ja poddr`i i da im pomogne na avganistanskite vlasti da ja prezemat pod kontrola teritorijata vo zonata na odgovornost na KMNB IX, odnosno teritorijata na Kabul so okolinata. So aktivnoto u~estvo na stare{inite na ARM vo sostavot na [tabot na brigadata na SEEBRIG }e se pridonese za pobrzo ispolnuvawe na na{ata cel - da se bide ramnopraven ~len na NATO.
|
|
|
|
Donacii
Na 1 fevruari, vo prostoriite na dekanatot na Voenata akademija "General Mihailo Apostolski" vo Skopje, se odr`a ceremonija po povod potpi{uvaweto na Dogovorot za donacija me|u Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija i Kralstvoto Norve{ka. Dogovorot go potpi{aa dr`avniot sovetnik vo Ministerstvoto za odbrana, Magdalena Nestorovska i ambasadorot na Norve{ka vo Republika Makedonija, Karl Vibi, so koj Kralstvoto Norve{ka na Ministerstvoto za odbrana mu donira{e 200 iljadi evra nameneti za opremuvawe na Centarot za tranzicija. Centarot za tranzicija se formira vo soglasnost so Programata za podgotovka na voeniot personal za vra}awe vo civilen `ivot po prestanokot na slu`bata vo ARM. Osnovna uloga na Centarot }e bide realizacija na aktivnostite povrzani so motivacijata na licata za prilagoduvawe vo civilnoto op{testvo po prestanok na slu`bata vo ARM.
Norve{kiot ambasador, Karl Vibi, istakna deka celosnata poddr{ka od Norve{ka za Makedonija iznesuva deset milioni evra godi{no, koi se nameneti za razli~ni proekti vo razli~ni oblasti, a najgolem akcent se stava na ekonomskiot i na socijalniot razvoj na Makedonija, kako i na evroatlantskata integracija. "Norve{ka i Makedonija imaat ist problem. Nie mora da gi napravime na{ite armii mali i efikasni. Za `al toa zna~i deka odreden broj oficeri treba da najdat druga kariera", naglasi ambasadorot Vibi. Predvideno e Centarot za tranzicija da se otvori nekade pred po~etokot na letoto. Centarot e namenet da im go olesni na voenite lica vklu~uvaweto vo civilen `ivot, odnosno da se podgotvat i da se osposobat so znaewe i ve{tini {to }e im ovozmo`i da bidat pokonkurentni na pazarot na trudot. Kako {to re~e dr`avniot sovetnik Nestorovska, planirano e formirawe na eden vakov centar vo Skopje i dva regionalni vo [tip i vo Ki~evo.
|
|
|
|
Vo ramkite na bilateralnata sorabotka vo odbranata pome|u SAD i Republika Makedonija i na Programata za sorabotka i pomo{ od FMF-fondot na SAD, na 31 januari, vo kasarnata "Ilinden" vo Skopje, be{e izvr{eno sve~eno primopredavawe na 14 motorni vozila "hamvi", donirani od armijata na SAD za Odredot za specijalni nameni na ARM. Primopredavaweto na donacijata go izvr{ija potpolkovnikot Tomas Vilson, {ef na Kancelarijata za sorabotka vo odbranata pri Ambasadata na SAD vo Republika Makedonija, od amerikanska strana, i zamenikot na na~alnikot na G[ na ARM, general-major Adil Gazafer, od makedonska strana. Republika Makedonija e korisnik na sredstvata od FMF-fondot od 1996 godina i vo dosega{nata sorabotka ARM ima dobieno pogolemi koli~estva na materijalno-tehni~ki sredstva vo vkupna vrednost od okolu 80 milioni dolari. Vrednosta na donacijata iznesuva{e dva milioni i 800 iljadi amerikanski dolari. Na sve~enosta, zamenikot na na~alnikot na G[ na ARM, general-major Adil Gazafer, ja iska`a svojata blagodarnost kon vooru`enite sili na SAD i kon Kancelarijata za sorabotka vo odbranata pri Ambasadata na SAD vo Republika Makedonija, koi na direkten na~in davaat svoj pridones vo planiraweto i vo realizacijata na sredstvata na FMF-fondot. "Armijata na Republika Makedonija deneska se zbogati so 14 novi terenski, blindirani motorni vozila "hamvi". Tie se nameneti za opremuvawe na deklariranata edinica od Polkot za specijalni operacii za izvr{uvawe na misii nadvor od Republika Makedonija. So ovie vozila edinicata }e gi zgolemi mobilnosta i za{titata vo izvr{uvaweto na sekojdnevnite zada~i", istakna generalot Gazafer, izrazuvaj}i nade` deka opremuvaweto na ARM od FMF-fondot na SAD nema tuka da zapre, tuku }e prodol`i i vo idnina, spored planovite za bilateralna sorabotka na vooru`enite sili na dvete zemji za narednite godini. Potpolkovnikot Tomas Vilson, {ef na Kancelarijata za sorabotka vo odbranata pri Ambasadata na SAD vo Republika Makedonija, istakna deka predavaweto na ovie vozila pretstavuva u{te eden primer za anga`iraweto i deluvaweto na Vladata na SAD i na Komandata na SAD za Evropa. "Va`no e da se razbere deka nie sme obvrzani i ostanuvame obvrzani vo transformiraweto na makedonskata armija kako del od po{irokata Programa za bezbednosna poddr{ka, potencira{e, me|u drugoto, potpolkovnikot Vilson. Na primopredavaweto na donacijata, rakovoditelot na sve~enosta, majorot Enver Jakupi, istakna: "HAMVI 1114 se edni od najdobrite voeni motorni vozila na svetot. So ovie vozila zna~itelno se zgolemuva borbenata mo} na na{ata edinica i za{titata na personalot.
|
|
|
|
Aktivnosti
Vo organizacija na Agencijata za kontrola i verifikacija na vooru`uvaweto na {vedskata armija, od 13 do 16 fevruari, potpisni~kite na "Vienskiot dokument 1999" - dr`avite-~lenki na OBSE, prestojuvaa vo vozduhoplovnata baza "Lulea", vo kasarnata vo Norboten. Na aktivnosta u~estvuvaa 45 pretstavnici od 27 zemji-potpisni~ki na "Vienskiot dokument 1999" i eden pretstavnik od vooru`enite sili na Japonija. Od Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija vo aktivnosta u~estvuva{e eden pretstavnik od Oddelenieto za verifikacija i kontrola na vooru`uvaweto. Posetata be{e organizirana soglasno obvrskite koi proizleguvaat od "Vienskiot dokument 1999", so koi sekoja dr`ava-potpisni~ka na Dokumentot, koja poseduva borbeni avioni, e obvrzana da organizira edna poseta na vozduhoplovna baza i na voena formacija vo petgodi{en period koj zapo~na od januari 2002, a istekuva do krajot na 2006 godina.
Soglasno programata, naredniot den posetitelite prestojuvaa vo vozduhoplovnata baza koja svoite leta~ki zada~i gi izvr{uva so avionot "gripen" i imaa mo`nost da gi sledat rabotnite aktivnosti i obukata na personalot i na vojnicite vo tekot na celiot den . Za vreme na prestojot vo bazata bea poseteni edinicite za odr`uvawe na vozduhoplovite, ~etata za logisti~ka podr{ka, kako i edinicata za obezbeduvawe na letaweto i za redovno odr`uvawe na aerodromskata infrastruktura. Vtoriot den od posetata zavr{i so sledewe na leta~ka programa vo koja {vedskite piloti gi prika`aa manevarskite sposobnosti na avionot "gripen". Naredniot den od aktivnosta zapo~na so poseta na voena formacija na poligonot za obuka koj se nao|a na stotina kilometri od kasarnata "Norboten". Ovde posetitelite bea primeni od potpolkovnikot Anders Biren, komandant na kasarnata "Norboten", koj voedno izvr{i brifirawe za sostojbata i za aktivnostite koi se sproveduvaat vo Kasarnata, vo edinicite i vo zonata na odgovornost za vreme na posetata. Potoa gostite imaa mo`nost da go nabquduvaat bojnoto ga|awe so {vedskiot tenk "MBT 122", kako i podgotovkata na tenkot za transport. Po zavr{enite ve`bovni aktivnosti na poligonot za obuka, posetata prodol`i so obikolka na kasarnata "Norboten". Za vreme na prestojot vo Kasarnata be{e organiziran takti~ko-tehni~ki zbor na koj bea prezentirani {vedskiot borben tenk "MBT 122", tenkot za izvlekuvawe, kako i pomo{nite vozila i sredstvata za poddr{ka. Posetata na Kasarnata zavr{i so demonstracija na novoto modularno oklopno borbeno sredstvo "SEP", koe se planira da bide vovedeno vo operativna upotreba kon krajot na 2010 godina. Na zavr{niot brifing portparolot na grupata, avstriskiot potpolkovnik Stradner, im se zablagodari na doma}inite i na kolegite od {vedskata Agencija za kontrola na vooru`uvaweto za besprekornata organizacija na posetata soglasno obvrskite od "Vienskiot dokument 1999", kako i za prijatniot prestoj vo edinicite.
|
|
|
|
Aktivnosti
Od 6 do 9 fevruari, vo organizacija na Svetskata organizacija za zabrana na hemiskoto oru`je vo Regionalniot centar za kontrola na vooru`uvaweto - RAKVIAK vo Zagreb, Republika Hrvatska, se odr`a Seminar za implementacija na Konvencijata za hemisko oru`je (OPCW ). Na Seminarot u~estvuvaa dvaesetina slu{ateli od: Albanija, Bosna i Hercegovina, Grcija, Hrvatska, Makedonija, Romanija, Slovenija, Srbija i Crna Gora i od Turcija. Od Republika Makedonija u~estvuvaa dvajca pretstavnici, od ARM, majorot Safet Mecinovi} i g-|a Blaga Cvetkovska od Direkcijata za za{tita i spasuvawe. Seminarot go realiziraa eksperti od Svetskata organizacija za zabrana na hemiskoto oru`je od Hag so predavawa, so prezentacii i so prakti~ni ve`bi, a na del od Seminarot u~esnicite ja prezentiraa nacionalnata implementacija na Konvencijata vo svoite dr`avi. Za vreme na predavawata be{e naglasena potrebata od pravilno odreduvawe na dr`avnite institucii koi bi bile nositeli vo slu~aj na eventualna upotreba na hemisko oru`je, od navremeno aktivirawe na subjektite za za{tita na naselenieto, za zgri`uvawe na povredenite, za sanacijata na {tetite, za namaluvawe na {tetnite posledici od hemiskoto oru`je, za barawe pomo{ od (OPCW itn. Za vreme na prakti~nite ve`bi i od iznesenite nacionalni prezentacii, u~esnicite imaa mo`nost da gi razmenat i da se zapoznaat so iskustvata vo re{avaweto na problemite koi se pojavuvale za vreme na implementacijata na Konvencijata. Vo nacionalnite prezentacii be{e istaknata potrebata za voveduvawe na posovremena za{titna oprema za naselenieto, koristewe na posofisticirana oprema za detekcija na hemiskite materii, a posebno be{e naglasena potrebata od za{tita na `ivotnata sredina od industriskoto zagaduvawe so razni hemiski materii i supstanci. Celta na Seminarot be{e celosno ispolneta. Toa go doka`aa i samite u~esnici, zemaj}i aktivno u~estvo vo tekot na predavawata, postavuvaj}i pra{awa za problemite vo implementacijata na Konvencijata, istaknuvaj}i ja potrebata od sorabotka pome|u relevantnite institucii i organizacii vo regionot i pro{iroko, kako i mo`nostite na zemjite od Jugoisto~na Evropa za obuka na nivniot personal i za unapreduvawe na postapkite i procedurite za eventualno u~estvo na vooru`enite sili i na ostanatite subjekti vo uka`uvaweto pomo{ vo slu~aj na nesre}i.
|
|
|
|
Kup na ARM "Biatlon 2006"
Organizator na armiskiot kup be{e Genaral{tabot na ARM, a glaven koordinator za realizacijata na Biatlonot be{e potpolkovnikot @ikica Jovanovski, koj na po~etokot od natrevarite, vo imeto na organizatorot im se obrati na u~esnicite i gi zapozna so propoziciite na natrevaruvaweto. "Za razlika od izminatite godini, ovaa godina odlu~ivme armiskiot kup da se odr`i vo Kru{evo. Ova e mo`nost da go promovirame noviot ski-centar vo Kru{evo, da mu dademe na zna~ewe i vo idnina da imame {to pogolem broj natprevaruva~i ovde. Upatuvam golema blagodarnost do onie koi{to ja pomognaa realizacijata na Kupot, pred se do op{tinata Kru{evo i do nejzinata gradona~alni~ka, do policiskata stanica vo Kru{evo, kako i do hotelot "Panorama", istakna potpolkovnikot Jovanovski, i dodade deka iako vremenskite uslovi ne im bea nakloneti, sepak natprevaruva~ite bea podgotveni da dadat maksimum od sebe.
Po zavr{uvaweto na natprevarite, proglasuvaweto na pobednicite se odr`a vo hotelot "Panorama" vo Kru{evo.
Na sve~enoto zatvorawe, glavniot koordinator, potpolkovnikot @ikica Jovanovski, vo znak na blagodarnost za pomo{ta pri realizacijata na armiskiot kup "Biatlon 2006", od imeto na General{tabot na ARM, na Medicinskiot centar od Kru{evo, na OVR Kru{evo i na hotelot "Panorama", im dodeli blagodarnici.
|
|
|
|
Borbena obuka
Vo sovremenite armii, razvojot, usovr{uvaweto i obu~enosta na edinicite kontinuirano raste. Poradi mnogubrojnite obvrski, samite edinici moraat postojano da se razvivaat, odnosno da se osposobuvaat za `ivot i za rabota pod poseben re`im i vo posebni uslovi. @ivotot vo zimski uslovi e sekako eden od pote{kite uslovi na koi moraat da se priviknat sovremenite voini, poto~no, da organiziraat aktivnosti koi }e ovozmo`at uspe{no izvr{uvawe na ednostavni i na specijalni zada~i.
Mo`eme da konstatirame deka pripadnicite na Voenata policija vo celost se podgotveni za izvr{uvawe na zada~i vo ote`nati-zimski uslovi. I vo ovaa prilika do izraz dojde nivniot maksimalen profesionalizam, poradi {to pripadnicite na Voenata policija so gordost za sebe velat deka se "semper paratus", odnosno "sekoga{ podgotveni".
|
|
|
|
Borbena obuka
Po ednogodi{na pauza, Turnirot vo ga|awe so pi{tol so golem kalibar za mediumi, povtorno se odr`a i ja prodol`i tradicijata. Organizator na godine{niot natprevar be{e Zdru`enieto na fotoreporteri na Makedonija (ZFM), a vo realizacijata ogromna pomo{ i poddr{ka uka`a Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija. Ovaa godina, megdan za odmeruvawe na mediumskite sili pretstavuva{e zatvorenoto streli{te na sportskiot klub "Hanter", smesteno vo Sportsko-rekreativniot centar "Kale".
Po zavr{uvaweto na natprevaruvaweto, pretsedatelot na ZFM, Andon Dav~ev, mu go predade peharot za osvoeno prvo mesto na pobednikot na Turnirot, a na drugite u~esnici im posaka pove}e sre}a na narednite turniri. Kako gostin na ovoj turnir se pojavi i pretsedatelot na Strela~kata federacija na Makedonija, Vladimir Pandovski, koj ja pozdravi inicijativata za vakvi dru`ewa na novinarite, potenciraj}i deka na ovoj na~in se popularizira strela~kiot sport vo Makedonija. I organizatorite i gostite mu se zablagodarija na Ministerstvoto za odbrana za poka`anoto razbirawe i za uka`anata pomo{ za realizacijata na ovoj atraktiven nastan i izrazija nade` deka vakvata sorabotka }e prodol`i i vo idnina.
|
|
|
|
Armiski `ivot
Vo tipi~no zimski ambient, vo tekot na fevruari, koga studeniloto se spu{ta{e i do minus 27 stepeni pod nulata, vo edinicata na Centarot za obuka na rodovi i rodovi za borbena poddr{ka (COBR i RBP) vo bitolskata kasarna "Stevan Naumov-Stiv", po~naa prvite vojni~ki ~ekori i vovedot vo osnovnata obuka za vojnicite od januarskata klasa. Kako i so sekoja generacija dosega taka i so vojnicite od ova popolnuvawe, vo Centarot za obuka na rodovi i rodovi za borbena poddr{ka, se vr{i postepeno voveduvawe vo takti~kite postapki na poedinecot na voi{teto od nastavnite sodr`ini od takti~ka obuka i od nastava za ga|awe, kako {to se: "Dvi`ewe na boi{te vo razni vremenski uslovi so razli~ni zemji{ni karakteristiki"; "Koordinacija na dvi`eweto na poedinec vo sostavot na tim i oddelenie", kako i temi za upotreba na takti~ki izvedbi so dozvola na samoinicijativnost na vojnikot pri iskoristuvaweto na zemji{nite objekti i na maskirnata disciplina. Ovoj period e osobeno va`en za vojnicite od rodot pe{adija, zatoa {to, realno gledano, pri izveduvaweto na prakti~nata nastava be{e potrebno vlo`uvawe pove}e napor, a od strana na komandata na Centarot be{e neophodno da se sozdadat uslovi za nepre~eno i za celosno implementirawe na sodr`inite od borbenata obuka. - Na poligonite i na terenot kade {to se izveduvaa ve`bite - obukata na tim-oddelenie, imame mo`nost za razvivawe na pove}e varijanti za postapnost vo obukata na site nivoa. Snegot, kolku {to be{e pre~ka tolku be{e i korisen za izve`buvawe vo zimski uslovi, a ja iskoristivme mo`nosta za izveduvawe temi vo zimski uslovi. Od izvestuvawata koi doa|aa do mene i od izvr{enite kontroli i od periodi~nite analizi za izvr{enata rabota, smetam deka obukata vo prvata faza, kako {to naglasiv, so ogled na vremenskata sostojba, gi dade o~ekuvanite rezultati, istakna odgovorniot stare{ina na edinicata, kapetanot Oliver Veleski. Vo ramkite na prviot del od obukata, spored predvideniot plan i programa, na garnizonskoto streli{te se izvr{eni podgotvitelni ga|awa od li~noto vooru`uvawe. Pritoa, vo potpolnost bea primeneti potrebnite merki za bezbednost pri rakuvawe i upotreba na oru`jeto, kako i za{titata na `ivotot i na zdravjeto na lu|eto.
|
|
|
|
Armiski `ivot
Od 6 do 10 fevruari, vo kasarnata "Alekso Demnievski-Bauman" vo Veles, vo organizacija na Komandata za obuka, be{e realiziran kurs za instruktori za obuka od strana na zdru`en mobilen instruktorski tim od Komandata na ju`noto krilo na NATO od Neapol. Instruktorskiot tim be{e sostaven od ~etiri instruktori-podoficeri, predvoden od zastavnikot, Andreas Elsinghorst. Na kursot u~estvuvaa 56 slu{ateli-podoficeri od site edinici na ARM. Kursot trae{e pet rabotni dena, a realiziranite temi bea od oblasta na menaxmentot so obukata, kako i od oblasta na realizacijata na obukata vo edinicite do nivo vod. Na sve~eniot zavr{etok na kursot na, 10 fevruari, instruktorite na u~esnicite im vra~ija sertifikati za zavr{en kurs, i vo taa prilika ja iska`aa svojata blagodarnost za priemot, za organizacijata i za poddr{kata {to ja imaa od strana na organizatorot za vremetraeweto na kursot. Na instruktorite i na u~esnicite na kursot im se obrati komandantot na Komandata za obuka, potpolkovnikot Kemo \ozo, koj im se zablagodari na instruktorite od Neapol za odr`uvaweto na kursot, a na u~esnicite im pora~a da gi primenat steknatite znaewa i iskustva vo raboteweto vo svoite edinici.
|
|
|
|
Armiski `ivot
Vo organizacija na Komandata za obuka od Veles, na 4 fevruari, vo Kampot za obuka na voda "Biljanini izvori" vo Ohrid, se odr`a seminar na tema "Odnosi so javnosta" i "Organizacija na voen protokol". Na seminarot aktivno u~estvuvaa 22 slu{ateli (oficeri, podoficeri i civilni lica) od Komandata za obuka. Seminarot go otvori so vovedno ekspoze komandantot na Komandata za obuka, potpolkovnikot Kemo \ozo. Idejata i potrebata od vakov seminar ja nametna dolgogodi{nata rabota koja bara povremeno komunicirawe so mediumite i za~estenite protokolarni aktivnosti pri poseta na istaknati li~nosti. Niz diskusii i niz prezentacija, u~esnicite se zapoznaa so na~inot na komunicirawe so mediumite, so ulogata, so funkciite, so principite i so tehnikite na izveduvawe na odnosite so javnosta, kako i so planiraweto i so izveduvaweto na protokolarnite raboti na razli~ni nivoa i so protokolarnite misii. U~esnicite na Seminarot se steknaa so potrebnite soznanija od ovaa oblast, odnosno onolku kolku {to e potrebno sekoj oficer, podoficer i civilno lice da bidat obu~eni za da pomognat ili direktno da u~estvuvaat vo profesionalnoto prenesuvawe na porakata, vo pravilnoto razvivawe na mediumskata strategija, vo osnovnite principi, elementi i pravila koi nalo`uvaat dobro odnesuvawe vo slu`beniot `ivot.
|
|
|
|
Armiski `ivot
Gri`ata za za~uvuvawe na zdravjeto i za odr`uvaweto na zdravstvenata sposobnost na pripadnicite na ARM e postojana preokupacija na komandite, na {tabovite, na voenite zdravstveni ustanovi i na Voenata bolnica vo Skopje, koi postojano ja sledat sostojbata so zdravjeto na pripadnicite na ARM. Nedelnite higienski pregledi, vonrednite sistematski pregledi, vakcinaciite, sanitarnite kontroli i sl. se redovni aktivnosti vo edinicite na ARM. Va`na komponenta vo sledeweto na zdravstvenata sostojba i vo odr`uvaweto na zdravjeto na pripadnicite na ARM sekako e i edukacijata. Za taa cel se organiziraat brojni aktivnosti na toj plan i vo Vtorata pe{adiska brigada. Neodamna, vo Ki~evskiot i vo Ohridskiot garnizon preku Voenata ambulanta vo Ki~evo bea organizirani pove}e predavawa na tema: "Osnovnite karakteristiki na HIV-SIDA i seksualno prenoslivi infekcii". Predavawata vo osnovnite edinici na VP 2940 gi odr`a majorot d-r Mile Cvetkovski, dodeka vo drugite edinici predavawa odr`aa zdravstvenite lica od Voenata ambulanta vo Ki~evo. Predavawata predizvikaa golem interes i vnimanie bidej}i stanuva zbor za zaboluvawa koi se lesno prenoslivi i od koi vo svetot umiraat milioni lu|e. Sidata - "~umata na vekot", samo vo poslednite dvaeset godini odzela 20 milioni lu|e vo svetot. Te`i{teto na ovie stru~ni predavawa be{e naso~eno kon prevencijata i za{titata od ovie zaboluvawa. Po sekoe predavawe organizatorot obezbedi i soodveten propaganden materijal, koj{to im be{e podelen na slu{atelite.
|
|
|
|
Sve~enosti - tradicii
Pripadnicite na ARM aktivno se vklu~ija vo aktivnostite po povod odbele`uvaweto na dvegodi{ninata od tragi~nata smrt na pretsedatelot Boris Trajkovski.
Prethodno, venci na grobot na Trajkovski, koj na ovoj den pred dve godini tragi~no zagina vo avionska nesre}a kaj Mostar, polo`i negovoto potesno semestvo, tatkoto Kiril, soprugata Vilma, decata Sara i Stefan. Vo dr`avnata delegacijata {to mu oddade po~it na pretsedatelot Trajkovski na dvegodi{ninata od negovata smrt be{e Min~o Jordanov, zamenik-pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija. Venci polo`i i delegacija na ARM, predvodena od na~alnikot na General{tabot, general-major Miroslav Stojanovski i delegacija na diplomatskiot kor vo zemjava, predvodena od ambasadorot na Narodna Republika Kina, Yang Vanksue. Venci na spomen-obele`jeto na pretsedatelot Trajkovski polo`ija i pretstavnici na politi~ki partii, me|u koi i liderite na VMRO - DPMNE i na DRUM, Nikola Gruevski i Dosta Dimovska i gradona~alnici na op{tini od Makedonija.
Ceremonijata po~na so intonirawe na himnata na Republika Makedonija i so posmrtni ~ekornici vo izvedba na Voeniot orkestar na ARM. Pretstavnik na Metodisti~kata crkva, na koja i pripa|a{e pretsedatelot Trajkovski, otpea molitva pred negoviot grob. Na spomen-obele`jeto na Rotimqe, venci sve`o cve}e polo`ija i pripadnici na Vozduhoplovniot VING na ARM za vreme na neodamne{nata poseta na Bosna i Hercegovina. Pretsedatelot Boris Trajkovski zagina vo avionska nesre}a na 26 fevruari 2004 godina vo Rotimqa kaj Mostar, Bosna i Hercegovina. @ivotot go zagubija i negovite sorabotnici od Kabinetot, Dimka Ilkova-Bo{kovi}, Risto Bla`evski i Anita Kri{an-Lozanovska, Mile Krstevski od MNR, ~lenovite na obezbeduvaweto, Boris Velinov i Ace Bo`inovski, i pilotite Marko Markovski i Branko Ivanovski.
|
|
|
|
Sve~enosti - tradicii
Vo prigodnite manifestacii koi se odr`aa po povod odbele`uvaweto na 134-godi{nina od ra|aweto na velikanot na makedonskata istotorija, Goce Del~ev, vo ramkite na me|unarodnata manifestacija "Gocevi denovi", u~estvuvaa i pripadnicite na Armijata na Republika Makedonija. Na 4 fevruari, na grobot na Goce Del~ev vo crkvata "Sveti Spas" vo Skopje, pokraj dr`avnata delegacija i pretstavnici na dr`avnoto rakovodstvo, na MPC, na Sobranieto, na manifestacijata "Gocevi denovi", na Zdru`enieto na borcite, na Sobranieto na grad Skopje i na op{tina Centar, delegacii na politi~ki partii, na MANU i mnogu drugi institucii, zdru`enija i gra|ani, i pripadnicite na ARM se poklonija i mu oddadoa po~it na makedonskiot revolucioner Goce Del~ev. Pred grobot vo crkvata "Sveti Spas" i pred spomenikot na Goce Del~ev vo Gradskiot park se pokloni i mu oddade po~it i delegacijata na General{tabot na ARM, sostavena od potpolkovnicite Dim~o Dimovski, Petar Nikolovski i Marjan Mati}.
|
|
|
|
Denovive, vo garnizonite vo Ki~evo i vo Ohrid prestojuva{e ekipa od G-4 od Komandata za logistika na ARM i dvajca profesori od Ma{inskiot fakultet vo Skopje koi izvr{ija homologacija (proverka) na tehni~ko-eksploatacionite karakteristiki na motornite vozila, na in`eneriskata i na priklu~nata mehanizacija i na opremata od kontingentot na motorni vozila na markata "DAF", nabaveni od Kralstvoto Holandija. Pri kontrolata i pregledot na vozniot park e konstatirano deka tie gi ispolnuvaat kriteriumite i baranite standardi. Podatocite do koi dojde ekipata }e bidat iskoristeni za izrabotka i za oformuvawe na register na uvezenite motorni vozila i na opremata od Holandija, koi ve}e se staveni vo upotreba i eksploatacija vo edinicite na ARM.
|
|
|
|
Od aktivnostite na ORORM
Vo tekot na fevruari i mart vo ORORM se sumiraat ostvarenite rezultati i aktivnosti od minatogodi{noto rabotewe, se odr`uvaat posebni sednici na izvr{nite odbori na organizacionite edinici na ORORM, na koi, vo fokusot na vnimanieto se izve{taite za rabotata vo 2005 godina i programite za rabota i za obuka vo 2006 godina. Vakvi rabotni dogovori ve}e se ostvareni vo organizacionite edinici vo Karpo{ i vo Tetovo, na koi se dadeni pozitivni oceni za realiziranite programski aktivnosti vo 2005 godina, i pokraj specifi~nite uslovi vo koi se nao|a Asocijacijata na rezervnite oficeri, osobeno zaradi nejziniot nere{en status vo Zakonot za odbrana i nedostatokot od finansiski sredstva. "Programata za rabota vo 2005 godina ja realiziravme celosno i uspe{no, blagodarenie na mo{ne dobrata sorabotka i neposrednata logisti~ka poddr{ka {to ja dobivme od Oddelenieto za odbrana, od Op{tinskiot odbor na SZB od NOAVM i od Op{tinata Karpo{", istakna, me|u drugoto, vo vovednoto izlagawe na sednicata, rezervniot potpolkovnik Du{an Maxoski, pretsedatel na Izvr{niot odbor na organizacionata edinica na ORORM-Karpo{. Na ovoj raboten dogovor u~estvuvaa i Mirko Simonovski, rakovoditel na Oddelenieto za odbrana i Kiro Nikovski, pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SZB od NOAVM-Karpo{, koi dadoa pozitivni oceni za sorabotkata so Izvr{niot odbor na ORORM, {to mo`e da poslu`i kako ubav primer i za drugite op{tinski organizacii vo Republika Makedonija. So organizacionata edinica na ORORM vo Tetovo, vo koja, vo 13 ogranoci vo mesnite zaednici se vklu~eni 1.463 ~lenovi, rakovodi rezervniot major Stojan Petru{evski. Vo vovednoto izlagawe na sednicata, vo ~ija rabota u~estvuvaa i pretsedatelot na Izvr{niot odbor i na Sobranieto na ORORM, prof.d-r. Risto Damjanovski, general-major vo penzija; pretsedatelot na Op{tinskiot odbor na SZB od NOAVM, Sami Ismaili i majorot Novica Stojanovski od garnizonot na ARM, Stojan Petru{evski posebno gi naglasi ostvarenite rezultati vo obukata vo 2005 godina vo koja u~estvuvale 250 ~lenovi. "Vkupnite aktivnosti na OE na ORORM Tetovo se uspe{no ostvareni blagodarenie na anga`iraweto na ~lenovite na Izvr{niot odbor i na komisiite vo na{ata multietni~ka sredina vo koja postojat vistinski relaksirani odnosi, nezavisno od nivnata nacionalna, verska ili politi~ka pripadnost. Vo idniot period e neophodno da se zajakne rabotata na rakovodstvata vo ogranocite na ORORM na nivo na mesnite zaednici", izjavi Stojan Petru{evski. U~estvuvaj}i vo rabotata na sednicata, generalot Risto Damjanovski, me|u drugoto, posebno ja istakna odli~nata sorabotka i funkcioniraweto na multietni~kiot sostav na Izvr{niot odbor i ugledot {to go ima kaj rezervnite oficeri.
|
|
|
|
Od aktivnostite na ORORM
So Predlog-programata za obuka na ~lenovite na ORORM vo 2006 godina se planirani konkretni teoretski i prakti~ni sodr`ini vo funkcija na obnovuvawe i na nadgraduvawe na steknatite znaewa i ve{tini na rezervnite oficeri i podoficeri od oblasta na odbranata i za{titata vo voeni i vo mirnovremenski uslovi. "Programiranata obuka na rezervnite oficeri i podoficeri treba da ovozmo`i postignuvawe na povisok stepen na stru~na osposobenost i kvalitetna podgotvenost spored standardite na NATO za nivno uspe{no i ramnopravno vklu~uvawe vo rezervniot sostav na ARM i vo mirovni i humanitarni misii {to }e gi sproveduvaat NATO i Obedinetite nacii vo celiot svet. Vo 2006 godina, za prvpat, vo sorabotka so Me|usojuzni~kata konfederacija na rezervnite oficeri pri NATO i PzM (CIOR), e planirana i zaedni~ka sodr`ina vo obukata na mladi rezervni oficeri od Republika Makedonija i od drugite nacionalni asocijacii na rezervnite oficeri od zemjite-polnopravni i pridru`ni ~lenki na NATO i CIOR", izjavi rezervniot potpolkovnik, Saltir Karovski, pretsedatel na Komisijata za obuka i ~len na Izvr{niot odbor na ORORM. Vo teoretskiot del od op{tovoenata tematika }e bidat obraboteni temite: "Mestoto i ulogata na rezervnite oficeri vo za{titata i vo spasuvaweto vo uslovi na mir i na vojna" i "Mestoto i ulogata na rezervnite oficeri od Makedonija vo NATO-CIOR". Ovoj del od obukata }e se realizira so ~lenstvoto na ORORM vo op{tinskite organizacii, vo sorabotka so Komandata na NATO vo Skopje i so Direkcijata za za{tita i spasuvawe. Od 19-23 april 2006 godina, vo Skopje, vo kasarnata "Goce Del~ev" i vo Domot na ARM, }e se organizira me|unaroden seminar "Mladi rezervni oficeri 2006", na koj }e u~estvuvaat 80 mladi rezervni oficeri do 30-godi{na vozrast, me|u koi: 40 od Makedonija, 10 od Albanija, 5 od Turcija, i po 1 od sekoja zemja-~lenka na NATO-CIOR. Vo prakti~niot del od obu~uvaweto }e se realiziraat tri dr`avni natprevari vo koi }e u~estvuvaat mladi rezervni oficeri i podoficeri od site organizacioni edinici na ORORM (Dr`aven natprevar vo ga}awe so pi{tol, Dr`aven natprevar vo dvi`ewe po azimut i Dr`aven natprevar vo voeni znaewa i ve{tini - "pove}eboj"). Vo sorabotka so G[ na ARM i so komandite na garnizonite na ARM, se planirani tehni~ki sobiri na koi rezervnite oficeri i podoficeri }e imaat mo`nost da se zapoznaat so osnovnite takti~ko-tehni~ki karakteristiki na borbenite sistemi i so drugi voenotehni~ki sredstva so koi raspolaga ARM. Pokraj ova, planirano e u~estvo na del od rezervnite oficeri vo komandno-{tabni voeni ve`bi {to }e gi organizira G[ na ARM. Organizacionite edinici na ORORM vo op{tinite, vo sorabotka so komandite na garnizonite ili edinicite na ARM, so organite na Ministerstvoto za odbrana vo op{tinite, kako i so lokalnata samouprava, so mladite rezervni oficeri }e organiziraat i informativni predavawa; ga|awa so pe{adisko vooru`uvawe; kondicioni mar{evi i izviduvawa i sportsko-rekreativni aktivnosti i natprevari.
|
|
|
|
Od aktivnostite na ORORM
Asocijacijata na rezervnite oficeri od Kumanovo sekoja godina e organizator na tradicionalnata "Karpo{ova ve~er", vo znak na po~it na legendarniot komandant, narodniot heroj Hristijan Todorovski-Karpo{. Taka be{e i godinava, koga na 6-ti fevruari vo Centarot za kultura "Trajko Prokopiev" vo Kumanovo, 220 gra|ani, rezervni oficeri, borci, pretstavnici na ARM i na Lokalnata samouprava, dojdoa da mu oddadat po~it na herojot koj ne ja do~eka slobodata i sozdavaweto na makedonskata dr`ava bidej}i svojot mlad `ivot go polo`i pred oltarot na slobodata. ^inot na ~estvuvaweto za herojot, koj se sovpadna so {eeset i dvegodi{ninata od negovata herojska smrt vo s. Biqa~a, 1944 godina, go otvori Radomir Karevski, pretsedatel na Izvr{niot odbor na ORORM vo Kumanovo. Na "Karpo{ovata ve~er", za likot i za `ivotniot pat na Karpo{, spomeni evocira{e negoviot soborec od bataljonot "Orce Nikolov" i u~esnik vo bitkata na Drenak na 10 i 11 dekemvri 1943 godina, Dime Dumuzliski.
|
|
|
|
Sport
Vo maj minatata godina, Republika Makedonija, odnosno ARM be{e primena kako 127. ramnopravna ~lenka vo Me|unarodniot sovet za voeni sportovi ( CISM-Conceil International du sport Militaire), ~ie sedi{te se nao|a vo Brisel. Pretsedatelot na Sovetot, brigadniot general Xani Xola, do site ~lenki na Asocijacijata isprati pismo so predlog, denot 18 fevruari da se odbele`uva kako den na MSVS, pod mototo "Sport za site". Ovaa inicijativa be{e prifatena so voodoo{evuvawe, kako od drugite zemji-~lenki taka i od strana na ARM.
Vooru`enite sili na site zemji sekoga{ imaat rezervirano zna~aen del od nivnata obuka za fizi~ki podgotovki na nivniot personal. Poradi toa, lesno mo`e da se izvede zaklu~ok deka na voeniot sport, vo negovoto po{iroko zna~ewe, mo`e da se gleda kako na izvonreden promotor i na poddr`uva~ na konceptot "Sport za site", vo strukturna smisla i kako inicijativa. Glavnata cel na ovoj proekt e da se dade poddr{ka na idealot "Sport za site", me|u vojnicite od celiot svet, da gi privle~e kon sportskite aktivnosti najmalku za eden den. Za Me|unaroden den na voenite sportovi e odreden 18 fevruari, denot koga vo dale~nata 1948 godina be{e formiran MSVS. Sekako, ova e ambiciozen proekt, pokrenat od zdravi i ~esni principi, okarakteriziran so va`na op{testvena vrednost. Proektot ima za cel preku sport da go pribli`i voeniot svet poblisku do javnosta, a voedno e i izvonredna mo`nost da se poka`e {to obi~no pravat vooru`enite sili na poleto na fizi~kite aktivnosti i obukata, a isto taka i da se napravat vidlivi i na{ite napori. So zaedni~ka sorabotka, blagodarenie na koordinacijata od MSVS, ve}e po~naa da se postignuvaat zna~ajni rezultati. Vo organizacija na Delegacijata na MSVS od Makedonija, ovoj den se odbele`a vo site edinici na ARM, so sportski natprevari vo pove}e disciplini, a centralnata sve~enost pod pokrovitelstvo na General{tabot na ARM be{e odr`ana na voeniot stadion vo Skopje, na 17 fevruari, kade pokraj pripadnicite na ARM, u~estvo zedoa pripadnicite od drugite ministerstva vo Vladata, kako i od [tabot na NATO vo Skopje i od KFOR. Na voeniot stadion vo Skopje i na patekata pokraj rekata Vardar se odr`aa natprervari vo disciplinite: ma{ki kros vo dol`ina od 6.000 m, kade od 20 natprevaruva~i prvoto mesto go osvoi poru~nikot Goran [opovski, vo `enskiot kros vo dol`ina od 3.000 m, kapetanot Irena Mineva go osvoi prvoto mesto pred pet nejzini konkurentki. Ko{arkarskata ekipa na NATO-{tabot od Skopje, vo finaleto ja pobedi ekipata na G[ na ARM, vo koja u~estvuvaa i ekipite na Ministerstvo za finansii i na Komandata za logisti~ka poddr{ka. Vo ping-pong pobednik be{e ekipata na Voenata bolnica od Skopje. Vo natprevarite vo {ah pobedi polkovnikot Vladimir Kaeski, dodeka ostanatite prisutni se vklu~ija vo mar{ot na 10 kilometri. Manifestacijata ja otvori i ja proglasi za zatvorena ZNG[ na ARM, general-major Adil Gazafer. Na krajot na sve~enosta bea podeleni priznanija i blagodarnici, so `elba vo idnina ovaa manifestacija da se pro{iri i na drugite strukturi vo op{testvoto.
|
|
|
|
Kultura - sport
Na 17 fevruari, vo organizacija na Komandata na Centarot za obuka (COBR i RBP) vo kasarnata "Stevan Naumov-Stiv" vo Bitola, so cel odbele`uvawe na Denot na Me|unarodniot sovet za voeni sportovi (MSVS) - 18 fevruari, bea organizirani i realizirani sportski natprevari, turniri vo {ah, vo odbojka i vo strela{tvo. Pred postroenite sportisti vo krugot na Kasarnata, prigoden govor za zna~eweto na sportskite natprevari odr`a zamenikot na komandantot na kasarnata, potpolkovnikot Toni Popovski, koj poso~uvaj}i gi kako istoriski moment za edinicite na na{ata armija, igrite gi proglasi za otvoreni. Pokraj ekipite na COBR i RBP od Bitolskata kasarna, na sportskite natprevari u~estvo zedoa i ekipite na MVR-Bitola, ekipa na Sojuzot na voenite rezervni stare{ini, na "REK" - Bitola i ekipi od edinicite na Voenata po{ta 8459 Bitola. Iako na ovie natprevaruvawa vo preden plan be{e drugaruvaweto i sportuvaweto, a rezultatite bea vo vtor plan, sepak, natprevaruva~kiot duh ne izostana. Prvite mesta gi osvoija: vo strela{tvo ekipata na "REK"-Bitola, a poedine~no najdobri rezultati postigna Dragan Iloski od prvoplasiranata ekipa. Vo {ah, isto taka, prva be{e ekipata na "REK"-Bitola. Poedine~no vo {ah najdobar be{e Goce Gockovski od Sojuzot na rezervnite voeni stare{ini. Vo odbojka najdobra be{e ekipata na VP 8459 od Bitola. So realizacijata na predvidenite sodr`ini, i pripadnicite na Bitolskata kasarna go dadoa svojot pridones vo odbele`uvaweto na denot na Me|unarodniot sovet za voeni sportovi (MSVS) - 18 fevruari.
|
|
|
|
Kultura - sport
Na fizi~kata aktivnost i na sportot vo ARM otsekoga{ se posvetuvalo seriozno vnimanie. Poedine~nite fizi~ki proverki, utrinskite ve`bi, sportskite natprevari, krosovite, turnirite, sindikalnite sportski igri na vrabotenite vo odbranata i drugite sportski aktivnosti se samo eden del od bogatiot i raznoviden sportski `ivot {to se vodi vo edinicite na na{ata armija i me|u nejzinite pripadnici. Denovive, vo Ki~evskiot garnizon, po povod vostanovuvaweto na "18-ti fevruari" kako den na Me|unarodniot sovet na voenite sportovi, bea odr`ani sportski natprevari pome|u voenite po{ti vo: {ah, odbojka, ko{arka, pikado, ping-pong. Najinteresni i najvozbudlivi bea natprevarite vo odbojka. Po solidniot start i dvete pobedi izvojuvani nad svoite protivnici, ekipata na Logisti~kiot bataljon vo tretiot natprevar zagubi od odbojkarite na VP 2940/3, koi go osvoija i prvoto mesto vo odbojka. Vtori bea "logisti~arite", dodeka treti odbojkarite od VP 2940/26. Na natprevarite vo ko{arka, prvoto mesto i pripadna na ekipata od VP 2940/19, vtoroto na VP 2940/1, dodeka tretoto na VP 2940/26. Vo natprevarite vo pikado vo `enska konkurencija (poedine~no) najprecizno ga|a{e poru~nikot Gordana Bo`inoska od VP 2940/32, vtora be{e vodnikot Lidija Srbakoska od Komandata na brigadata, dodeka treta civilnoto lice Tatjana Dukoska od VP.2940/32. Kaj ma`ite, ekipno, prvoto mesto go osvoi VP 2940/2, vtoroto VP 2940/19, a tretoto ekipata na VP 2940/26. Vo {ah prvi bea {ahistite od VP 2940/26, vtori VP 2940/3, a tretoto mesto go osvoija {ahistite od VP2940/32. Ovie natprevari vo idnina }e stanat tradicionalni i sekoja godina }e se odr`uvaat vo istiot termin, po povod odbele`uvaweto na denot na Me|unarodniot sovet za voeni sportovi,pod mototo "Sport za site".
|
|
|
|
Zada~ata od misijata be{e uspe{no zavr{ena, brzo, navremeno i to~no, vpro~em, onaka kako {to dolikuva za pripadnicite na specijalnite edinici na ARM, a na zadovolstvo na nabquduva~ite - voenata delegacija na vooru`enite sili na Republika Slovenija. Se navidum izgleda{e tolku ednostavno. Za pripadnicite na Odredot za specijalni nameni vakvite ve`bi se rutina, nivno sekojdnevie. Tie imaat akumulirano golemo znaewe, no i iskustvo od praktikuvaweto na zada~ite od vakvi i sli~ni misii.
|
|
|
|
Ako imate zabele{ki ili predlozi vo vrska so ovoj sajt, ispratete poraka na
webmaster.
|
