|
SEEBRIG vo mirovna misija vo Avganistan
So u~estvoto na edinicata na ARM vo obezbeduvaweto na stabilnost i poddr{ka na me|unarodnite operativni bazi vo Avganistan, Republika Makedonija ja iska`uva svojata poddr{ka na ovaa zemja vo borbata protiv terorizmot i ja zajaknuva doverbata i sorabotkata so me|unarodnite sili na poleto na odbranata. Voedno, so zgolemuvaweto na brojot na u~esnici vo mirovnata operacija ISAF vo Avganistan, Republika Makedonija dava svoj pridones vo zaedni~kata borba na Me|unarodnite sili za bezbednost i poddr{ka na mirot vo Avganistan i se steknuva so ogromno iskustvo vo uka`uvaweto me|unarodna pomo{ vo mirovni operacii. Po poj povod, na~alnikot na General{tabot na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, na 5 januari gi primi pripadnicite na makedonskiot kontingent, posakuvaj}i im uspe{na misija a, me|u drugoto, im pora~a vo najdobro svetlo da ja pretstavat ARM i Republika Makedonija. Upatuvaweto na makedonskiot kontingent od Skopje vo Konstanca, Romanija, vo sedi{teto na {tabot na Brigadata, be{e izvr{eno na 8 januari. Otkako zavr{ija i poslednite podgotovki na Komandata na multinacionalnata brigada na Jugoisto~na Evropa (SEEBRIG) za upatuvawe vo mirovna misija vo Avganistan, na 16 januari, vo Konstanca, Romanija, so sve~ena smotra se ozna~i po~etokot na rasporeduvaweto na personalot na Komandata na Brigadata vo uloga na KMNB-IX (Multinacionalna brigada Kabul-9), pod komanda na ISAF. So ova zapo~na da se ostvaruva inicijativata za zaedni~ki sili vo Jugoisto~na Evropa {to ja zapo~naa sedum SEEBRIG-zemji vo 1998 godina. Po napornata i dolgotrajna rabota, posle po~etnata operativna gotovnost na Brigadata, kako i po celosnata operativna gotovnost koja be{e ozna~ena so dobivawe na sertifikat za sposobnosta na Komandata na Brigadata za mirovni operacii oceneta od NATO-komandata od Neapol vo oktomvri 2004 godina, zapo~na fazata na rasporeduvawe na Komandata na SEEBRIG. So ovoj po~etok se promeni i ulogata na SEEBRIG od edinica za regionalna sigurnost vo edinica za pridonesuvawe za bezbednosta vo ostanatite krizni regioni vo svetot.
Aktivnoto u~estvo na stare{inite na ARM vo rabotata na Komandata na SEEBRIG dava zna~aen pridones. Na ovoj istoriski moment za SEEBRIG i za na{ata zemja prisustvuvaa visoki delegacii od zemjite na SEEBRIG. Delegacijata na Republika Makedonija ja predvode{e komandantot na ZOK, general-majorot Atanas Jov~evski. Za realizacija na svojata prva mirovna misija, SEEBRIG (KMNB-IX) ima zada~a da ja poddr`i vlasta na Avganistan vo naporite za stabilizacija na zemjata i na regionot; da ja poddr`i OON i ostanatite me|unarodni organizacii vo izgradbata na zemjata; da pridonese za zgolemuvawe na bezbednosta vo Kabul i okolinata, kako i da gi poddr`i regionalnite rekonstrukciski timovi preku CIMIC-aktivnostite.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Uvodnik
Republika Makedonija se pove}e go zgolemuva svoeto u~estvo vo mirovni operacii za poddr{ka na mirot.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Me|uarmiska sorabotka
Delegacija na Armijata na Republika Makedonija, predvodena od na~alnikot na General{tabot na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, od 25 do 28 januari prestojuva{e vo vozvratna poseta na Italija, na pokana od na~alnikot na General{tabot na italijanskite vooru`eni sili, admiral Xanpaolo di Paola. Za vreme na posetata na~alnikot na G[ na ARM ostvari pove}e sredbi na najvisoko nivo i poseti pove}e zna~ajni objekti i institucii na italijanskite vooru`eni sili.
Po zavr{uvaweto na brifingot, na~alnikot na G[ na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, istakna deka ona {to imavme mo`nost da go vidime potvrduva deka transformacijata e vo tek vo ramkite na vooru`enite sili na mnogu zemji, no generalno gledano, i vo NATO. "[to se odnesuva do transformacijata na ARM, taa kaj nas se odviva so najsilen intenzitet. Celta ni e da postigneme formirawe na mala, efikasna i visokoprofesionalna armija, sposobna da odgovori na sovremenite predizvici, kompatibilna i interoperabilna so NATO. Od toa proizleguva deka soglasno promenite vo NATO i novite pobaruvawa koi Alijansata }e ni gi postavuva, }e se menuvame i nie". Generalot Stojanovski go informira{e admiralot Di Paola deka na po~etokot na fevruari, so realizacija na procenkata na PARP, }e imame po~ista situacija. "Vo sekoj slu~aj, NATO ne e samo pridobivka, tuku e privilegija i golema obvrska", potencira{e NG[ na ARM. Admiralot Di Paola se nadovrza istaknuvaj}i deka Republika Makedonija se podgotvuva za ~lenstvo vo NATO vo eden mnogu specifi~en moment koga Alijansata e prili~no sebi~na i se menuva rapidno. "Ovaa organizacija ve}e ne e samo "telohranitel" na Evropa, tuku i na celiot svet. NATO se nao|a vo proces na globalizacija, a toa nekoga{ e mnogu te{ko da im se objasni na gra|anite. Transformacijata e karakteristika na modernoto vreme. Taa ima isti osnovi i vo Republika Makedonija i vo Italija - celosna interoperabilnost, mo`nost za upatuvawe vo misija, ekspeditivnost" istakna admiralot Di Paola. Dvajcata na~alnici na general{tabovite razgovaraa i za brigadata na Jugoisto~na Evropa - SEEBRIG, kako i za mo`nosta za upatuvawe na edinica na ARM vo mirovna misija vo ramkite na italijanskiot kontingent. Na krajot na sredbata NG[ na ARM u{te edna{ se zablagodari za topliot priem, kako i za korisnite informacii koi gi dobivme vo tekot na sredbata. Voedno, toj istakna deka se nadeva oti poddr{kata koja Republika Italija i ja dava na Republika Makedonija vo na{ite evrointegrativni napori }e prodol`i i vo idnina so nenamalen intenzitet. Za vreme na prestojot, delegacijata na ARM go poseti i Centarot za visoki odbranbeni studii, Zdru`enata operativna komanda (ZOK) na italijanskite vooru`eni sili, kako i In`eneriskoto u~ili{te vo ^ekiwola. Za vreme na posetata na ova u~ili{te, general-majorot Miroslav Stojanovski be{e brifiran za strukturata na U~ili{teto, za kursevite koi se izveduvaat vo U~ili{teto, za u~estvoto na pripadnicite na italijanskata in`enerija vo razli~ni misii vo stranstvo itn. Isto taka, na delegacijata od ARM i be{e prezentirana i zna~ajna zbirka na eksplozivni napravi, kako i in`eneriskata oprema so koja raspolaga ova u~ili{te. Za vreme na prestojot, na~alnikot na G[ na ARM ostvari sredba so eden od dvajcata makedonski pitomci koi se na {koluvawe vo Voenata akademija vo Modena, a makedonskata delegacija poseti i del od kulturnite znamenitosti na Rim.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Me|uarmiska sorabotka
Vo oficijalna poseta na Republika Makedonija, pristigna voena delegacija na Republika Slovenija, predvodena od na~alnikot na General{tabot na vooru`enite sili, general Ladislav Lipi}. Za vreme na posetata, na~alnikot na General{tabot na vooru`enite sili na Republika Slovenija, general-Ladislav Lipi} }e ostvari sredba so svojot doma}in, na~alnikot na General{tabot na ARM, general-major Miroslav Stojanovski, a se o~ekuva da bide primen i od ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski, kako i od pretsedatelot na Republika Makedonija i vrhoven komandant na ARM, Branko Crvenkovski. Soglasno programata, slovene~kata delegacija }e go poseti Odredot za specijalni nameni, kade {to pripadnicite na edinicata }e izvedat pokazna ve`ba, }e go poseti i Vozduhoplovniot VING, kako i armiskiot poligon "Krivolak", kade {to delegacijata na vooru`enite sili na Slovenija }e ima mo`nost da se zapoznae so odli~nite mo`nosti {to gi nudi ovoj centar za trening i za obuka na edinicite. Poradi zatvoraweto na ovoj broj na "Armiski zbor" ne sme vo mo`nost da objavime po{irok prilog od posetata na slovene~kata delegacija {to, sekako, }e go napravime vo naredniot broj na vesnikot.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Aktivnosti
Ispolnuvaj}i gi prifatenite obvrski od Vienskiot dokument 1999 vo tekot na 2006 godina, Republika Makedonija e obvrzana da prifati tri inspekcii na specificirana oblast i edna poseta za ocenuvawe.
Inspekcijata na specificirana oblast se realizira{e od kopno i od vozduh. Vo tekot na inspekcijata na specificirana oblast inspektorskiot tim poseti pove}e edinici na makedonskata armija. Po barawe na inspektorskiot tim, prviot den od inspekcijata zapo~na vo Zdru`enata operativna komanda (ZOK) vo Kumanovo, so brifirawe za sostojbata vo specificiranata oblast, kade inspektorskiot tim be{e primen od brigadniot general Zoran Lekovski, zamenik na komandantot i od polkovnikot Tome Trajkov, na~alnik na {tabot, dodeka za sostojbata vo specificirana oblast brifira{e majorot Zoran Ilov. Po izvr{enoto brifirawe i dobienite odgovori na postavenite pra{awa od pretstavnicite na komandata, inspektorskiot tim ja prodol`i inspekcijata posetuvaj}i gi Pe{adiskata brigada vo Kumanovo, Tenkovskiot bataljonot i Bataljonot za PVO vo kasarnata "^ojlija". Za vreme na obikolkata na edinicite, inspektorskiot tim be{e primen i brifiran od komandantite na posetenite edinici, majorot Jakim Nikolovski i majorot Van~o ^oneski. Potoa, inspektorskiot tim vo ramkite na specificiranata oblast go poseti Odredot za specijalni nameni vo kasarnata "Ilinden", kade {to be{e primen i brifiran od komandantot, polkovnikot Vladimir Bojmacaliev. Vtoriot den, inspekcijata na specificirana oblast zapo~na so obikolka na VING-ot koj e razmesten vo kasarnata "Stra{o Pinxur", na aerodrom Petrovec. Po dobieniot brifing vo komandata na VING-ot, inspekcijata prodol`i od vozduh. Inspektorskiot tim ja nadleta kasarnata vo koja se razmesteni vozduhoplovnite edinici, kasarnata "^ojlija" i streli{teto "Petrovec". Potoa, inspektorskiot tim gi prodol`i aktivnostite vo specificiranata oblast, nadletuvaj}i go armiskiot poligon "Krivolak" i posetuvaj}i gi Komandata za obuka vo Veles i Prvata mehanizirana pe{adiska brigada vo [tip. Za aktivnostite na Komandata za obuka brifira{e potpolkovnik Radoslav Me{kovski. Vo Prvata mehanizirana brigada, inspektorskiot tim go primi polkovnikot Naser Sejdini, komandant na edinicata, a za sostojbata vo edinicata brifira{e kapetanot Zoran Janev. Po izvr{enoto brifirawe i obikolkata na {tipskata kasarna, me{aniot inspektorskiot tim ja zaklu~i inspekcijata na specificirana oblast vo Republika Makedonija. Na zavr{niot brifing, voda~ot na inspektorskiot tim im se zablagodari na svoite doma}ini od Oddelenieto za kontrola na vooru`uvaweto za profesionalniot odnos vo tekot na inspekcijata, za prijatniot prestoj vo edinicite na ARM i vo Republika Makedonija, so napomena deka vo specificiranata oblast na teritorijata vo Republika Makedonija ne se odvivaat aktivnosti koi se podle`ni na izvestuvawe po Vienskiot dokument 1999.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Aktivnosti
Neodamna, vo Skopje, se odr`a trilateralna sredba na na~alnicite na G-2 od general{tabovite na armiite od zemjite-potpisni~ki na Jadranskata povelba - Makedonija, Albanija i Hrvatska. Sredbata ja otvori potpolkovnikot @ikica Jovanovski, koj gi pozdravi u~esnicite, a potoa vo vovednoto izlagawe go naglasi konceptot na ovaa inicijativa koj se zasnova na redovni konsultacii i sorabotka na site nivoa, a osobeno vo sferata na razuznavaweto. Isto taka, naglasi deka aktivnostite koi se planirani i se realiziraat vo A-3 formata vo izminatite dve godini od usvojuvawe na Povelbata, vo sferata na razuznavaweto, se pove}e od pozitivni. Vo prodol`enie na svoeto izlagawe potpolkovnikot Jovanovski gi zapozna prisutnite so dostignuvawata vo reformite vo odbranata i naglasi deka reformskite procesi se realiziraat spored zacrtanata dinamika.
Vo prodol`enie na sredbata bea prezentirani pove}e sodr`ini za sostojbata vo regionot, za idnite perspektivi na voenoto razuznavawe vo ARM, za sorabotkata pome|u voenorazuznava~kite slu`bi vo ramkite na A-3 grupata i vo regionot, kako i za podgotovkata i anga`iraweto na deklariranite edinici vo mirovni operacii i nivno u~estvo vo misiite ISAF i "Sloboda za Irak". Na sredbata, isto taka, i od hrvatskata strana bea prezentirani nivnite iskustvata vo podgotovkite i vo anga`iraweto vo misijata ISAF. Na krajot od sredbata bea usoglaseni predlog-aktivnostite za 2006 godina i preliminarnoto planirawe na nivnata realizacija, pri {to be{e zaklu~eno deka i ovaa godina treba da prodol`i sorabotkata i razmenata na iskustva i na informacii od oblasta na voenoto razuznuvawe na permanentna osnova.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Transformacija na ARM
Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 15 dekemvri 2005 godina go donese Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija. Zakonot be{e objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" na 21 dekemvri 2005 godina, a vleze vo sila osmiot den od negovoto objavuvawe. So Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija se ureduvaat statusot, pravata, dol`nostite i odgovornostite na licata na slu`ba vo Armijata, kako i sistemot na plati i nadomestoci na plati i drugi pra{awa vo vrska so vr{eweto na slu`bata vo Armijata. Transformacijata na ARM spored NATO-standardite, so cel sozdavawe na mala, mobilna, operativna i profesionalna Armija, ja predizvika potrebata od strukturni promeni vo postojnata formacija na Armijata i redukcija na personalot vo ARM.
Poseben interes predizvikaa odredbite vo Zakonot koi se odnesuvaat na obezbeduvaweto na pravata na voenite stare{ini vo slu~aj na prestanok na rabotniot odnos poradi strukturni promeni. Vo taa smisla, na voenite stare{ini na koi }e im prestane rabotniot odnos po taa osnova, im se obezbeduva edno od slednite prava: steknuvawe pravo na penzija so najmalku 25 godini penziski sta`, bez ogled na vozrasta; vrabotuvawe kaj drug rabotodavec-dr`aven organ, javno pretprijatie, javna ustanova, edinici na lokalnata samouprava, fondovi, agencii i sli~no, bez oglasuvawe na rabotnoto mesto, so prezemawe kaj tie pravni lica; stru~no osposobuvawe (dodiplomsko ili poslediplomsko obrazovanie ili obuka preku opredeleni kursevi) i isplata na ednokraten pari~en nadomestok, kako i isplata na ednokraten pari~en nadomestok vo visina utvrdena so odluka na Vladata na Republika Makedonija, vo slu~aj na otka`uvawe na dogovorot za rabota od delovni pri~ini.
Stru~noto osposobuvawe na voenite stare{ini, koi soglasno odredbite na Zakonot nema da bidat postaveni na soodvetni dol`nosti vo Armijata, }e se ostvaruva na dva na~ina. Edniot na~in }e bide po pat na nivno doobrazovanie (dodiplomsko ili poslediplomsko), na univerzitetite vo Republika Makedonija, so cel da se zdobijat so civilna diploma. Vakviot na~in na osposobuvawe }e mo`e da trae najdolgo dve godini. Vtoriot na~in na stru~no osposobuvawe }e se realizira preku obuka, preku poseta na organizirani kursevi za odredeni zanimawa ili za steknuvawe na opredeleni znaewa i ve{tini, se so cel voenite stare{ini da mo`at polesno da bidat rabotno anga`irani vo civilnite strukturi.
Prestruktuiraweto na ARM spored NATO-standardite ja nametna potrebata za odredena decentralizacija vo delot na kadrovskiot menaxment so voenite stare{ini, so profesionalnite vojnici i so civilnite lica na slu`ba vo Armijata, zaradi {to se izvr{ija sootvetni izmeni i dopolnuvawa vo Zakonot. Imeno, vo dosega{nite re{enija, samo ministerot za odbrana i na~alnikot na General{tabot na ARM imaa isklu~iva nadle`nost za donesuvawe na naredbi za postavuvawe, za premestuvawe, za upatuvawe, za zastapuvawe i za razre{uvawe od dol`nost na voenite i na civilnite lica na slu`ba vo Armijata. Soglasno novite re{enija, vakvi naredbi }e mo`at da donesuvaat i komandantite na pot~inetite komandi i edinici za voenite stare{ini so poniski ~inovi, kako i za profesionalnite vojnici i za civilnite lica. So odredbite na ovoj Zakon, izvr{eni se i odredeni izmeni i dopolnuvawa vo smisla na doprecizirawe na odredeni odredbi za pravata, dol`nostite i odgovornostite na licata na slu`ba vo Armijata koi se odnesuvaat na pravoto na voenoto lice so status na ovlasteno slu`beno lice da nosi civilna obleka za vreme na vr{eweto na slu`bata, obvrskata na voenite lica pismeno da go izvestat pretpostaveniot stare{ina za sekoe patuvawe vo stranstvo, pravoto na pari~na pomo{ vo slu~aj na smrt na ~len na potesnoto semejstvo, pravoto na nadomestok na tro{ocite za zakupnina na stan, vodeweto na postapkite za materijalna i za disciplinska odgovornost, predvremenoto unapreduvawe na voenite stare{ini i dr. So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za slu`ba vo ARM, kako i so naporite za obezbeduvawe na materijalna baza za sproveduvawe na Zakonot, na dobar pat sme da dobieme legislativa spored modelot na zemjite-~lenki na NATO.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
ARM vo me|unarodni misii
Prilo`eniot STANAG kako nacrt e podgotven od strana na SHAPE i na Agencijata za standardizacija za cirkulacija za da se dobie nacionalna ratifikacija od zemjite-~lenki i partneri. Strategiskiot odbranben pregled (SOP) i Planot za sorabotka me|u General{tabot na ARM i General{tabot na germanskata armija za podgotovka i obuka na personalot vo fazata pred upatuvawe vo mirovnata misija - ISAF i sekako, obukata spored Zakonot za vooru`en konflikt so celokupniot personal na kontingentite za mirovnata misija, e vo soglasnost so baranite standardni aktivnosti vo oblasta na obukata na odredeniot personal. Za taa cel Zdru`enata operativnata komanda (ZOK) postojano gi nabquduva i gi analizira postignatite rezultati od prethodnite misii na ISAF vo implementiraweto na prifatenite standardi vo programata za obuka pred da bidat upateni vo misijata ISAF, no sekako i profesionalno i planski gi realizira prifatenite obvrski od tehni~kiot dogovor so germanskata armija.
Poa|aj}i od nau~enite lekcii od prethodnite misii na ISAF i uslovite vo koi denes se realizira misijata za bezbednosna poddr{ka na mirot vo Avganistan vo koja u~estvuvaat ON, NATO, OBSE, EU i MKCK, kako i drugi vladini i nevladini humanitarni organizacii so dostavuvawe pomo{ vo vid na hrana, lekovi i drugi potrebni materijali, stru~noto osposobuvawe na oficerite, na podoficerite i na profesionalnite vojnici od sostavot na kontingentite za mirovnata misija ISAF e prioritetna zada~a na Zdru`enata operativnata komanda vo fazata na predrasporeduvawe. Celta e da se obezbedi kontinuitet vo standardizacijata na obukata podredena na misijata ISAF preku stru~no osposobuvawe na oficerite, na podoficerite i na profesionalnite vojnici od sostavot na edinicata "leopardi" za mirovni operacii vo procesot na planirawe i integrirawe na principite na Zakonot za vooru`en konflikt pri izveduvaweto na individualnata i na kolektivnata obuka, vo soglasnost so baranite standardi za poznavawe na zakonot od strana na komandata na MNBr "Kabul”. Podgotovka i obuka podredena na misijata
Za taa cel, od 10 do 12 januari, be{e realizirana obuka po MHP/ZVK za oficerite, za podoficerite i za profesionalni vojnici od sostavot na Vtorata pe{adiska brigada - "leopardi” vo Ohrid. Vo ramkite na izgotveniot plan za podgotovka i obuka na personalot odreden za mirovnata misija ISAF-9, izveduva~i na dvodnevniot kurs bea educiranite instruktori od sostavot na Vtorata pe{adiska brigada so poddr{ka na iskusni oficeri koi imaat steknato me|unarodno iskustvo preku u~estvo vo prethodnite misii na ISAF i na glavniot instruktor za implementacija na Zakonot za vooru`en konflikt (ZVK), vo mirovni operacii od Zdru`ena operativnata komanda, a vo organizacija na G-3/7 pri ZOK. Glaven kordinator na kursot be{e potpolkovnikot Svetozar Krstevski, koj voedno e i kordinator na aktivnostite za implementacijata na MHP/ZVK pome|u G-3/7 pri Zdru`enata operativnata komanda i G-3 pri G[ na ARM i FAS-oddelot pri Kancelarijata na MKCK vo Skopje.
Obukata ja realiziraa potpolkovnikot Svetozar Krstevski od ZOK, komandant na kontingentot, kapetanot prva klasa Mice Koteski i komandirot na vodot, kapetanot Viktor Kosti}, komandant na kontingentot vo misijata ISAF-6. Site sodr`ini bea prosledeni so primeri preku prika`uvawe na nastavni filmovi i videozapisi od vistinski realizirani misii, so {to se dobi vistinska slika za personalot na misijata ISAF i za nivnoto anga`irawe vo Avganistan. Na krajot na prviot del so testirawe bea provereni site u~esnici na obukata za pravilno odnesuvawe i izvr{uvawe na namenskite zada~i vo sostavot na misijata ISAF. Vtoriot del se realizira{e prakti~no, na teren, i be{e izvedeno takti~ko izve`buvawe na tema: "Rabota na kontrolna to~ka na nivo na tim i oddelenie so primena na ZVK vo operacii za poddr{ka na mirot (OPM)", kako i prakti~no ga|awe so bojna municija na uredenoto streli{te na tema: "Urbano vojuvawe-prebaruvawe na ku}a na nivo na poedinec,tim i oddelenie so primena na NATO- STANAG-2449". Celta na izve`buvaweto spored nastavnite sodr`ini be{e da se sogledaat potrebnite postapki i ve{tini na personalot za samostojno i za timsko izvr{uvawe na zada~ite vo ramkite na misijata ISAF-9. Stare{inite i vojnicite vo potpolnost ja sovladaa ovaa tematika i uspe{no ja poka`aa svojata ume{nost, obu~enost i snaodlivost, duri i vo nepredvidlivi situacii koi im bea nametnati vo scenarijata. Vo tekot na izveduvaweto na nastavnite sodr`ini instruktorite im ja dolovija vistinskata situacija na kontrolna to~ka i na urbano vojuvawe-prebaruvawe na ku}a so poka`uvawe i so izveduvawe na postapki pri situacii koi navistina se imaat slu~eno vo mirovnata misija ISAF vo Avganistan, kako i iskustvata od sorabotkata so avganistanskata lokalna policija i armija, koja e prisutna pri izvr{uvawe na vakvi zada~i od misijata ISAF-3 do ISAF-8. Pripadnicite na ovoj sostav kako idni ambasadori na Republika Makedonija vo misijata ISAF-9, vo po~etokot na fevruari }e gi zamenat svoite kolegi od misijata ISAF-8 i dostoinstveno, profesionalno i uspe{no }e gi izvr{uvaat zada~ite koi im pretstojat.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
I ovaa godina planinskite padini pokrieni so sne`na pokrivka se predizvik za pripadnicite na Renxerskiot bataljon. Sezonata na skijawe na padinite na Ni`o Pole vo Bitola, po zavr{uvaweto na zimskiot raspust na osnovnite i na srednite u~ili{ta, prodol`uva so polna parea. Detskiot xagor i palavite sne`ni vratolomii se zameneti so vojni~kite skija~ki grupi, so ednoobraznosta na izgledot, so cvrstinata koja "renxerite" ja poseduvaat i so visokiot adrenalin vo krvta pri postignuvaweto na brzinite.
Te`i{teto vo godine{noto obu~uvawe vo zimski uslovi so novite "renxeri" e, sekako, obukata vo skijawe, no i izrabotka na objekti za prestoj i za odbrana vo planinski zimski uslovi. Iako Republika Makedonija denovive be{e zafatena so ekstremno studen bran kade temperaturite vo Bitolsko padnaa i pod minus 30 stepeni Celziusovi, "renxerite" nepre~eno rabotea na svoeto usovr{uvawe. Najinteresno vo sekoj slu~aj be{e so po~etnicite, bidej}i nekoi od niv nikoga{ vo `ivotot ne zastanale na skii, no tie ve{to go prikrivaat stravot i neizvesnosta i se fa}aat vo kostec pri sovladuvaweto na novite ve{tini. Iskusnite instruktori po skijawe, profesorot po fizi~ko vospituvawe, Traj~e Jankovski, vodnikot Petar Petrovi} i vodnikot Sa{o Georgiev, na virtuozen na~in im se nametnuvaa na u~enicite i uspe{no gi vodea po terenot. Kako {to i dolikuva na majstorite na svojot zanaet, instruktorite ne se {tedea da im gi dolovat i da im gi dobli`at tehnikite, a so ume{no primenetata metodika na tehnikite za skijawe, obukata ja krunisuvaa so "taze skija~i".
No, prikaznata za skijaweto ne zavr{uva tuka. Skijaweto na podgotveni pisti e samo po~etok na predizvicite koi gi nudat prekrasnite makedonski planini vo zimski uslovi. Niskite temperaturi, visinita na sne`nata temperatura, ~estata promena na vremenskite uslovi, maglata, lavinite, se faktorite so koi "renxerite" moraat da se spravat za da ja izvr{at svojata misija. Odli~nite psihofizi~ki performanski koi sekoj renxer treba i mora da gi poseduva se samo preduslov za uspe{nosta vo spravuvaweto so predizvicite. Dvi`eweto na terenot, koga sne`nata pokrivka e relativno visoka, bara od sekoj od niv mnogu trud, vo site uslovi, a posebno koga na sebe i so sebe ja nosat neophodnata oprema, municija, hrana, sofisticiranata tehnika za dejstvo itn. Krpi, ku~e{ki ko`i na skiite, motorni sanki, se del od pomo{nite sredstva koi se koristat vo takvi priliki. Vpro~em, toa e samo del~e od tehnikite na dvi`eweto od to~kata A do to~kata B. Se sovladuvaat tehnikite na prikrieno dvi`ewe, na nabquduvawe, na prikrien prestoj, a potoa doa|a i drugiot del od prikaznata - da se izrabotat objekti za prestoj i za dejstvo vo snegot. A, pak, toj, snegot, vo zavisnost od kvalitetot, znae da bide navistina golem problem. Za taa cel "renxerite" se obu~uvaat za izrabotuvawe na igla, na me~kini dupki, na bivaci. Na ~ove~kata imaginacija i fantazija i, pred se, na improvizaciite koi nadvor vo planinata `ivot zna~at, im nema kraj. Gi prou~uvaat tehnikite i metodite kako da se prehranat, da ulovat dive~, da zapalat ogan, a pritoa da go disperziraat ~adot...
Lavinite se sekojdnevni pojavi na strmninite pokrieni so razni sloevi na sneg, a tie dosega odnele mnogu ~ove~ki `ivoti. No, tuka se tehnikite za uspe{no spravuvawe so niv. Tie se obu~uvaat i za sovladuvawe na vakvi predizvici. Prebaruvaweto na terenot pod lavina e isto taka del od obukata. Pred "renxerite" pretstojat slo`eni zada~i, no za niv toa e predizvik. Da se bide vo dru{tvo na najdobrite, na najsposobnite, na majstorite na svojata profesija, koi svojot `ivot go posvetile za edna edinstvena i vozvi{ena cel - odbrana na tatkovinata i sozdavawe na podobro utre za idnite generacii. Toa go potvrdija i ovojpat na padinite na Baba Planina, so uspe{noto sovladuvawe na predizvicite od obukata vo zimski uslovi.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
ARM vo me|unarodni misii
Ki~evo, 26 januari 2006 godina. Tipi~en zimski den, so suv stud i mnogu niski temperaturi. Trgnuvame za Ohrid. Na planinskiot prevoj Preseka na 1.110 metri nadmorska viso~ina pominuvame bez problemi, bidej}i patot e ~ist, samo ovde-onde zabele`uvame zamrznat sneg. Pod Preseka, pred nas se pojavuva impresivna gletka na seta rasko{nost na zimskiot pejsa` vo koj dominiraat samo dve-tri boi, onaa gore sinata, na neboto i belinata na sne`nata pokrivka {to ne sledi od dvete strani na patot koj{to minuva niz ubavata i slavna Debarca. Po triesetina minuti vozewe ve}e vleguvame vo drevniot Ohrid, makedonskiot Erusalim, gradot na Samuil. Izve`buvawe na helikopterski operacii
Prose~nata starost na ~lenovite na mirovnata misija "ISAF-9" e 26 godini. Gi ima od site nacionalnosti. Komandant na mirovniot kontingent e iskusniot stare{ina na ARM, kapetanot prva klasa Mice Koteski. Toj dobro govori angliski, solidno gi poznava kompjuterite, a zad sebe ima tri kursevi povrzani so mirovnite operacii. Dosega ima prestojuvano vo Holandija, vo Turcija i vo Ungarija i so uspeh zavr{il pove}e kursevi {to, sekako, }e mu bidat dragoceno iskustvo vo izvr{uvaweto na Misijata. Podgotveni za izvr{uvawe na Misijata
Ovaa `elba na kapetanot Koteski sigurno }e bide ostvarena, za{to pokraj nego vo ovaa najnova mirovna ekspedicija }e bidat i pripadnici na ARM koi po vtor pat }e zaminat vo Avganistan. Me|u niv se i kapetanot Viktor Kosti}, vodnikot Dane Markoski i profesionalniot vojnik Robert Aleksov. Nivnite dragoceni iskustva bea koristeni pri realizacijata na planiranata obuka i pri samoto izvr{uvawe na mirovnata misija {to }e trae {est meseci. Me|u onie {to prv pat }e se najdat vo ovaa misija e i profesionalniot vojnik, razvodnikot Igor Krsteski od VP.2940/15, inaku rodum od Prilep. Pred zaminuvawe toj ni re~e: "Gord sum {to }e ja pretstavuvam ARM i Republika Makedonija. ^etiri meseci trae{e obukata, be{e te{ko, posebno fizi~kata podgotovka, veli toj i prodol`uva. Se nadevam deka se }e bide vo red i deka uspe{no }e ja prodol`ime tradicijata na prethodnite mirovni misii koi bea oceneti so visoki oceni od strana na voenoto rakovodstvo na germanskiot kontingent vo Avganistan, vo ~ij sostav }e ja izvr{uvaat misijata makedonskite "leopardi". Posledni podgotovki
Vremeto brzo odminuva. Studot i vetrot {to ni gi nagrizuva licata ne popu{ta. Se vra}ame vo mati~nata edinica zadovolni i gordi od do`iveanoto i od videnoto pri na{ata sredba so mirovnicite na ARM koi vo po~etokot na fevruari zaminuvaat vo izvr{uvawe na u{te edna misija vo slu`ba na mirot.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Profesionalizacija na ARM
Na 23 januari, vo kasarnata "Alekso Demnievski- Bauman" vo Veles, po ~etvrti pat, startuva{e osnoven kurs za podoficeri na ARM (OKPOF). Vo nego se vklu~eni 60-tina slu{ateli koi }e se podgotvuvaat za podoficerski ~in vo narednite 11 nedeli, odnosno do po~etokot na april. Po priemot na slu{atelite vo Kasarnata i nivnoto smestuvawe, tie se zapoznaa so podoficerskiot kadar na OKPOF, so nivnite stare{ini i obu~uva~i koi }e rabotat so niv na steknuvawe znaewe i ve{tini od borbenata obuka i liderstvoto. Pri priemot na slu{atelite na kursot, odnosno idniot podoficerski kadar na ARM, spored pravilata im bea izvr{eni pregledi, be{e proverena nivnata fizi~ka podgotovka, a za sekoj od niv be{e popolneta i personalna arhiva na podatoci. Slu{atelite bea obezbedeni so zadol`itelna stru~na literatura, skripti, prira~nici i u~ebnici od koi }e ja izu~uvaat teoretskata nastava. Vo prvite nekolku dena, vo ramkite na podgotvitelnata faza, kursistite na OKPOF gi povtoruvaa osnovnite vojni~ki pravila i ve{tini na nivo na poedinec i tim. Seto toa be{e so cel, kako {to velat nivnite stare{ini, site slu{ateli da gi standardiziraat znaewata na isto nivo. Po zavr{uvaweto na podgotvitelnata faza, tie startuvaa i so osnovnata obuka, {to voedno e prvata faza od kursot za podoficeri na ARM. Tuka te`i{teto e staveno na liderskite sposobnosti i znaewa za izveduvawe na obukata, ve{tina koja odli~no treba da ja poznavaat nivnite instruktori, odnosno podoficeri na ARM. Tie, voedno, }e bidat obu~uvani za konkretni voeni ve{tini, komanduvawe so oddelenie vo borbena situacija kako zaseda, prepadi, borbi vo urbana sredina. Idnite stare{ini-podoficeri, vo ramkite na kursot, }e go izu~uvaat i me|unarodnoto voeno pravo i }e se osposobuvaat za u~estvo vo mirovni operacii na ARM. Voedno, }e im bidat preneseni i iskustvata od dosega{noto u~estvo na edinicite na ARM vo mirovnite operacii vo Irak i vo Avganistan, koi dosega se izveduvaat so golem uspeh. Ovie znaewa i iskustva od terenot, na slu{atelite na kursot }e im go prenesuvaat stare{ini-instruktori koi vodele mirovni misii na ARM i koi imaat pozitivni iskustva, znaewa i ve{tini od ovaa zna~ajna oblast. Po zavr{uvaweto na prvata faza slu{atelite na kursot }e se upatat na stru~nospecijalisti~ka obuka za rodot i slu`bata za koja }e se specijaliziraat, a koja }e trae pet nedeli, prvo teoretski, a potoa i prakti~no na terenot. Poslednata nedela od kursot, na po~etokot na april, se planirani zavr{nite testirawa, ispitite i proverka na zavr{nata fizi~ka podgotvenost na sekoj slu{atel. Kursot za podoficeri }e zavr{i so sve~ena promocija vo ~in vodnik na ARM, na onie slu{ateli koi so uspeh }e go zavr{at. Po sve~eniot ~in, za novite vodnici na ARM }e sledi i nivno rasporeduvawe vo edinicata na Armijata na Republika Makedonija.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Profesionalizacija na ARM
Kako posledica na porojnite do`dovi i na narasnatite podzemni vodi, pove}e op{tini vo Republika Makedonija neodamna bea zafateni so poplavi. Edna od pozagrozenite op{tini be{e skopskata op{tina Petrovec, a osobeno seloto Ogwanci. Dvorovite i bav~ite vo seloto bea pod voda, yidovite od ku}ite bea polni so vlaga, ~ista voda za piewe nema{e, a neprijatna mirizba se {ire{e niz celoto selo. Po nekolkudnevna borba na `itelite na seloto so poplavite, be{e pobarana pomo{ od Armijata na Republika Makedonija. Vrz osnova na procenite i kapacitetite so koi raspolaga In`enerskata edinica na ARM, a na barawe na Direkcijata za za{tita i spasuvawe, vo seloto Ogwanci be{e upatena edna in`eneriska ma{ina-kopa~ i dve motorni vozila-samorastovaruva~i. Ova be{e prva zada~a na In`eneriskiot bataljon koj svojata promocija ja ima{e samo desetina dena porano. In`eneriskata mehanizacija be{e anga`irana za ras~istuvawe na glavnite odvodni kanali vo seloto. Rabotnata grupa vo seloto Ogwanci gi is~isti odvodnite kanali so {to be{e ovozmo`eno vi{okot na voda da se odlee preku odvodnite kanali vo rekata Vardar. Kontrola na rabotite i li~en uvid na posledicite od poplavite vo poplavenoto podra~je ostvarija i ministerot za odbrana, Jovan Manasijevski i na~alnikot na G[ na ARM, general-majorot Miroslav Stojanovski. "Sekade kade {to e potrebno }e ja ispratime na{ata mehanizacija spored potrebite, a tuka ima mo`nost da raboti samo edna ma{ina, zatoa {to tolkav e patot", izjavi, me|u drugoto, vo ovaa prigoda ministerot Manasijevski. @itelite na seloto so golema radost i blagodarnost ja prifatija uka`anata pomo{ na ARM i na nejzinata in`eneriska edinica. Vo soglasnost so svojata misija, In`eneriskiot bataljon i vo idnina }e uka`uva pomo{ na civilnite vlasti vo sanacija na posledici od prirodni i od elementarni nepogodi.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Armiski `ivot
Na 23 januari, vo kasarnata "Stevan Naumov-Stiv" vo Bitola, na sve~en na~in be{e odbele`en po~etokot na borbenata obuka so vojnicite od januarskata klasa. Na sve~enosta po ovoj povod govore{e zamenikot na komandantot na Kasarnata, potpolkovnikot Toni Poposki, koj istakna: "Denes, so ovoj sve~en ~in zapo~nuva va{ata edukacija i osposobuvawe za potrebite na odbranata na na{ata tatkovina, so {to vie i formalno stanuvate sostaven del na bezbednosnite sili, braniteli na suverenitetot i integritetot na Republika Makedonija". Osposobuvaweto na vojnicite od januarskata klasa }e se realizira vo dve fazi. Prvata faza vo traewe od tri meseci }e se realizira vo Centarot za obuka vo bitolskata kasarna, a vtorata faza, isto taka vo traewe od tri meseci, }e se realizira vo ostanatite edinici na ARM. Za vreme na me|uperiodot od zavr{etokot na obukata so minatata partija do priemot na novata, stare{inskiot kadar od edinicite za obuka, izvr{ija temelni materijalni podgotovki za samiot priem i za po~etok na obukata. Po povod sve~eniot po~etok na obukata za mladite vojnici be{e organiziran tehni~ki zbor, kade {to vojnicite imaa mo`nost da se zapoznaat so vooru`uvaweto i so orudijata od nivnata edinica, kako i so tehni~kite sredstva so koi raspolagaat ostanatite edinici od Kasarnata. Potoa slede{e zadol`uvawe na vojnicite so li~noto vooru`uvawe so {to zapo~na nivnata obuka.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Armiski `ivot
Na 14 januari, vo Domot na ARM vo Skopje, na okolu 80 deca na zaginatite braniteli od konfliktot vo 2000/2001 godina, vo organizacija na Detskata ambasada za site deca vo svetot od Prilep, generalniot sekretar na Detskata ambasada, gospodinot Damjan Stojanoski, im dodeli ordeni za nositeli na mirot. Na ovoj sve~en nastan, pokraj najbliskite od semejstvata, prisustvuvaa i pretstavnici od Kabinetot na pretsedatelot Branko Crvenkovski, od Vladata na Republika Makedonija, kako i od ministerstvata za odbrana i za vnatre{ni raboti. Generalniot sekretar na Detskata ambasada, gospodinot Damjan Stojanoski, me|u drugoto, re~e deka dodeluvaweto na ovie ordeni e ~in koj treba da potseti na deloto na nivnite tatkovci, koj ne smee da padne vo zaborav i na koj treba so gordost da se se}avaat koga na svoite pokolenija }e im raska`uvaat za delata na svoite tatkovci. Decata gi pozdravija i brigadniot general Zoran Lekovski od ARM i g. Mome Jovanoski od MVR, koi na decata im pora~aa deka }e se prodol`i so gri`ata za niv, posebno {to nivnite tatkovci bea pripadnici na ovie dve ministerstva. "Pobudeni i izme{ani emocii od taga za nenadomestlivata zaguba, a od druga strana i priznanie za deloto na nivnite najmili. Na ovoj na~in ovie deca ja spodeluvaat bolkata za svoite tatkovci koi svoite `ivoti gi zagubija vo voeniot konflikt vo 2001godina vo Republika Makedonija. Ovie momenti ne pravat gordi {to na ovoj sve~en na~in se}avawata i nezaboravot }e bidat del od nas", re~e Julija Dimovska, koja vooedno e nazna~ena za koordinator na Detskata ambasada za ostvaruvawe na planiranite aktivnosti na Ambasadata za site semejstva na zaginatite braniteli od ARM. Na ceremonijata be{e pro~itano i pismoto od pretsedatelot Branko Crvenkovski, koj na decata im se izvini za nemo`nosta da prisustvuva na nastanot, no negovata poraka za mir, za sre}no detstvo i za uspeh vo `ivotot be{e toplo primena od decata i od najbliskite na semejstvata na zaginatite braniteli.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Armiski `ivot
Vo organizacija na Detskata ambasada za site deca vo svetot so sedi{te vo Prilep, na 7 januari, vo hotelot "Aleksandar Palas" vo Skopje, be{e organiziran bo`i}en ru~ek za decata na zaginatite braniteli, za decata bez roditeli i za decata so pre~ki vo razvojot od celata zemja. Na sve~eniot ru~ek zaedno se dru`ea okolu 500 de~iwa od zdru`enijata i od ustanovite so koi prvata Detska ambasada sorabotuva pod mototo: "Site ideali vo svetot se pobezna~ajni od solzite na edno dete". Tie iska`aa zadovolstvo i blagodarnost za humaniot potfat na site onie {to na ovoj na~in im ovozmo`ija vakov bo`i}en ru~ek, izrazuvaj}i `elba i vo idnina na ovoj na~in povtorno da go praznuvaat Bo`ik. Decata gi pozdravi i im go ~estita{e Hristovoto ra|awe episkopot Veli~ki, g. Metodij, a Gordana Naceva, po~esen ambasador na Detskata ambasada za site deca vo svetot od Prilep, pora~a deka ne smee da se zaboravi deka decata se samo deca i deka vozrasnite imaat odgovornost i pred svetot i pred boga da go napravat nivniot `ivot poubav.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Tuka, me|u nas
Stare{inata i pisatel Dobre J. Todorovski e roden 1960 godina vo demirhisarskoto selo Babino. Svojata vojni~ka kariera ja minuva niz pove}e garnizoni, vo razli~ni edinici i na razli~ni dol`nosti. @ivee i raboti vo gradot na konzulite, pa zatoa negovite poznanici go prepoznavaat kako Dobre od Bitola. Toj e eden od retkite stare{ini koi mo`at da ka`at deka dlaboko se navlezeni vo kni`evniot svet od kade se izrodeni pove}e kni`evni tvorbi. Mo`ebi e i edinstveniot pripadnik na ARM koj, pokraj svojata opredelba da bide stre{ina e i pisatel, i pokraj toa {to za mnogumina e mala povrzanosta na umetni~koto tvorewe so specifi~nosta na vojni~kata profesija. No, so Dobre e poinaku. Zada~ite koi proizleguvaat od voeniot poziv za nego se prioritet vo profesionalnata orientacija i gi izvr{uva profesionalno i odgovorno vo razli~ni edinici vo Armijata, no zatoa ostanatoto vreme go posvetuva na tvore~kiot potencijal, drugaruvaj}i so pi{aniot zbor. Poetskata energija i qubovta kon pi{aniot zbor mu se denono}na preokupacija koja, pokraj site drugi obvrski koi gi nosi sekojdnevieto, mu go ispolnuvaat `ivotot. Vo litereturnite vodi za~ekoruva od najranata mladost i ottoga{ toa e negova sudbina vo koja se ostvaruva sebesi, niz golemata posvetenost kon iskonot koj go splotuva so svoite junaci. Vdahnat od podnebjeto kade{to e roden i kade{to `ivee, inspiriran od sekojdnevieto na obi~niot ~ovek koj niz vekovnoto pate{estvie vo svojata du{a ja trupa radosta i tagata, dobroto i zloto, sudbinata na lu|eto koi talkaat po svetot za poubav `ivot, no so potisnatitiot ~emer vo du{ite za rodnite ogni{ta koi siviloto na odot, kako {to veli samiot pisatel, go nosat so sebe, so iskonskata nade` i `elba za podobro utre. Obi~nite `ivotni prikazni na lu|eto izrodeni od vetrometinite na postoeweto, se izvorot na nezapirliviot napliv na emocii koi blikaat od du{ata na avtorot. Toj, kako {to i samiot priznava, ne mo`e poinaku. Ednostavno ostvaruvaj}i ja svojata inspiracija i motivacija, ostvaruvaj}i se sebesi so pi{aniot zbor niz razli~nite kni`evni formi, Dobre J. Todorovski, neskrotliviot izvor od zborovi go preto~uva vo tvore~kiot opus od nekolku nekolku izdanija: "Siviloto na odot", zbirkata raskazi "Duma za du{ata", proznite zapisi "Bole{tini", poezijata "Dlaboko vo mene", "[to mi bilo pi{ano", monodrami, romanot "Nad tagata", kako i monografijata "U~itelot Maksim Popovski". Za svojata tvore~ka dejnost ima dobieno pove}e nagradi i priznanija, me|u koi najdragi mu se nagradata "4 Noemvri" na gradot Bitola za knigata "[to ni bilo pi{ano" i "Iselini~ko pero" za raskazot "Umot so parite". Zaedno so ova i pove}eto konkursni i lokalni nagradi se samo priznanija za negoviot prepoznatliv stil na iska`uvawe. Tie se pottik za tvore~kata misla i za skrienite kopne`i koi{to go vle~at vo svetot na pi{uvaweto. Od tamu se ra|aat novi pi{ani stranici, so novi likovi, zapleti i raspleti koi }e ostavat beleg za navek, za sega{nite i za narednite generacii. ^len e na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija od 2000 godina i ~len na Makedonskoto nau~no dru{tvo od Bitola. Stare{inata Dobre J. Todorovski od Bitola i ponatamu tvori. Nezapirliviot tvore~ki duh i neiscrpnata inspirativnost na avtorot ne miruva. I po zavr{uvaweto na vojni~kata kariera toj planira i ponatamu da mu ostane veren na peroto. Mo`ebi mozaikot od vojni~koto sekojdnevie koe sega go preslikuva kako redoven dopisnik na "Armiski zbor" i na "Odbrana" eden den, pokraj drugite motivi, }e bidat vklopeni vo nekoe kni`evno delo.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Ako `iveete vo pogre{no vreme, po gre{ka go zazemate vistinskoto mesto. Koj krade, ne se pla{i od glad. Ako nemate ni{to protiv, Vie ste - za. Se {to }e zarabotime vo izvozot na gluposti, go gubime vo uvozot na pamet. Koj so sekoj svoj vtor zbor izla`uva, polovina vistina ka`uva. Vo na{iov lavirint site pati{ta se pravi. Se u{te nitu eden kradec si ja nema smeneto profesijata. Vo tek sum - me nosi matnata. [to stavaat kamen-temelnik na karpesta osnova. Da ne mrdne{e so prst, zaslugite }e mu bea pogolemi. Pred zakonot site se ednakvi, no zakonot ne e pred site. Otkako ja puknaa tikvata so Stojne grickame semki. Nazadniot ~ovek zema zalet vra}aj}i se napred. Dolgot kon istorijata e pomal od dolgot kon idninata. Objasnuvaj}i {to saka{e da ka`e so prethodnata re~enica napi{a roman.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Kultura
Neodamna, vo izdanie na Zdru`enata operativna komanda na ARM (ZOK), od pe~at izleze tretoto, revidirano izdanie na Prira~nikot za obuka spored Zakonot za vooru`en konflikt vo operacii za poddr{ka na mirot pod naslov: "Operacii za poddr{ka na mirot". Avtori na knigata se potpolkovnik Svetozar Krstevski i major Du{ko Boj~ovski, a izdanieto e sponzorirano od Sekcijata za odnosi so vooru`enite i bezbednosni sili (FAS) vo {tabot na Me|unarodniot komitet na crveniot krst (MKCK) vo @eneva i {efot na Regionalnata delegacija na MKCK vo Skopje, kako i od drugi firmi i poedinci od Republika Makedonija.
Prira~nikot e univerzalen, odnosno istiot pretstavuva vodi~ za site vremiwa i za site armii. Toj nastanal kako rezultat na edna vizija za potrebite na nordiskite edinici i za nivnoto u~estvo vo operacii za poddr{ka na mirot. Celta na ovaa vizija bila da se pronajdat i da se usoglasat potrebnite standardi za podobruvawe na taktikite i tehnikite koi bi gi primenuvale vo mirovnite operacii. Vsu{nost, ovoj prira~nik e edinstven i tokmu zatoa toj se smeta za univerzalen i sovr{en. Stanuva zbor za prira~nik koj verno go otslikuva vremeto na negoviot zarodi{ i vremeto do 2001 godina. Toa e vreme na t.n. "Nordiska {kola za OPM", primeneta vo praktikata na nordiskite armii, i e izraboten vrz osnova na steknatite iskustva vo rabotata na ON i na drugite operacii za poddr{ka na mirot predvodeni od OBSE, NATO i EKMM. Ovaa vizija podocna se preto~ila vo proekt koj bil odobren, poddr`an i izdaden od strana na Nordiskiot komitet za zaedni~ka sorabotka za voenata poddr{ka na mirot (NORDCAPS). Vo ovoj prira~nik lesno mo`eme da se prepoznaeme sebesi kako profesionalni vojnici vo neposredna vojni~ka okolina na nekoja dale~na zemja kade se nao|ame vo mirovna misija, no ne zaboravaj}i go i Balkanot t.e. vooru`enite konflikti na prostorite na porane{na Jugoslavija vo periodot od 1991 do 1999 godina i konfliktot vo na{ata dr`ava vo 2001 godina.
Toj e napi{an kako vodi~ za teren i e namenet za site komandiri i instruktori za obuka na deklarirani sili za mirovni operacii. Toj e preveden i prilagoden za obuka na na{ite deklarirani sili za mirovni operacii, bidej}i toa e na{a nacionalna odgovornost koja ima za cel da obezbedi potrebna interoperativnost so ostanatite sili koi u~estvuvaat vo OPM. Toj e napi{an kako vodi~ na teren - kako da se izgradi nekoj objekt, kade da se smesti edinicata i kako da se izvr{uvaat dadenite zada~i vo reonot na odgovornost. Prira~nikot e raboten za takti~ko nivo no mo`e da se koristi i za operativno nivo. Humanitarnite i civilnite raboti se naj~estite primeri so koi denes se spravuva voeniot personal vo ramkite na mirovnite operacii i pretstavuvaat najgolem predizvik za voeniot personal koj e vklu~en vo re{avaweto na konfliktite.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
So pripadnicite na posebnite edinici na ARM "leopardi"
Denovive, pripadnicite na posebnite edinici od Vtorata pe{adiska brigada na ARM, "leopardi" od Ki~evo, izveduvaa pove}ednevna obuka vo zimski uslovi na skija~kite tereni na rekreativniot centar "Ni`o Pole", na padinite na Baba Planina. Obukata vo zimski uslovi se realizira{e vo periodot od 23 januari do 1 fevruari, pod rakovodstvo na instruktorite, potpolkovnikot Zoran Kuzmanovski od Komandata na ZOK i civilnoto lice Goran Astarxiev, profesor po fizi~ko vospituvawe od Komandata za obuka, dodeka, pak, kapetanot Vasko Lazevski i poru~nikot Sa{o Damjanovski bea neposredno vklu~eni i odgovorni stare{ini za izveduvaweto i za uspe{nata realizacija na obukata.
Celta na ovoj vid planska obuka vo zimski uslovi be{e, pred se, profesionalnite vojnici i stare{inite od ovaa edinica da se obu~at vo skijawe i vo izvr{uvawe borbeni zada~i vo zimski uslovi, kako i da se osposobat za pre`ivuvawe vo zimski uslovi. Pritoa, osven osnovnata obuka vo skijawe i izve`buvawe na tehnikite na skijawe, "leopardite" imaa i obuka vo skijawe po neramen teren i primena na tehnikite na skijawe vo borbeni uslovi, pri {to izveduvaa dejstva so strele~ko oru`je od skii i sli~no.
Izveduva~ite na obukata bea smesteni vo objekti vo kasarnata "Stevan Naumov-Stiv" vo Bitola, koja i ovoj pat se poka`a kako dobar doma}in, a "leopardite" bea zadovolni od uslovite za smestuvawe. Popladnevnite ~asovi po napornata obuka tie gi koristea za ve`bawe bore~ki ve{tini vo sportskata sala. Pripadnicite na Vtorata pe{adiska brigada, poznati po svojata discipliniranost, profesionalnost i stru~nost vo izvr{uvaweto na postavenite zada~i, sekoga{ podgotveni za brzo i efikasno izvr{uvawe na postavenite zada~i, u{te edna{ go doka`aa toa. Za niv nema vremenski i prostorni ograni~uvawa. Tie se obu~eni i osposobeni da gi sovladaat site pre~ki. Dobro izve`bani i obu~eni da izvr{uvaat zada~i vo razli~ni vremenski i prostorni uslovi, za niv obukata vo zimski uslovi pretstavuva{e u{te eden predizvik i nadopolnuvawe na nivnata dobra fizi~ka podgotvenost, so cel uspe{no i efikasno izvr{uvawe na postavenite zada~i i odgovor na site sovremeni predizvici.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Zabava
Gospo|a Yvezdana i g. Yvezdan posle pojadokot po~naa da go pijat utrinskoto kafe. Prva po~na g-|a Yvezdana. Mili~ok, moram da te pofalam, kafeto ubavo si go napravil. Da ne zaboravam, v~era zaedno pazaruvav so sosetkata Sekulica. Sosetke, veli taa, da ti se pofalam, mojot Sekula od denes e veteran. Da ne si gre{ka i velam. Za tvojot Sekula mo`e da se ka`e deka e izvetrean bidej}i na ulica se odnesuva kako da ima 18 godini. I tebe da ti padne granata vo stanot, kako na nas vo Saraevo, i ti }e se odnesuva{ kako nego, veli taa. Mo`e da se ka`e deka e isteran, bidej}i so snaa ti po 15 pati dnevno go pra}ate na pazar samo da go "zgazi" nekoj avtomobil, a toj so tie negovi crni o~i kako ov~i brbulki gleda na site strani kako ververi~ka i u{te posre}en se vra}a doma. Mo`e da se ka`e deka e veteran, otkako po~na da i dosaduva na sosetkata Karanfilka, kako vo {i{e da si go piknala. Vo na{iot kraj za takvi lu|e se veli "veter go vee na siva kobila". Tuku, i velam, objasni mi ti Sekulice {to e toa veteran? Ne znae{e da mi odgovori. E, pa mojot Yvezdan svoevremeno mi objasnuva{e za potporu~nik i za major deka se toa najubavite, najradosnite i najperspektivnite ~inovi vo armijata, a sega objasni mi {to e veteran. Gospodinot Yvezdan ja pogledna ispituva~ki, se podnaka{la, zede vozduh i po~na kako da e na majorski ispit. Mila Yvezdanke, veteran, toa ti e star islu`en vojnik, posebno toj {to u~estvuval vo nekoja vojna, ~ovek {to ostarel vo slu`bata i steknal golemo iskustvo. Site penzioneri od na{ata zgrada se voeni veterani bidej}i u~estvuvaa vo vojnata na razdelbata 1991-1992 godina, koj na frontot, koj vo logisti~koto obezbeduvawe na edinicite. I dodeka gospodinot Yvezdan i objasnuva{e deka vo Skopje e formirano Zdru`enie na voenite veterani, koe sega se podgotvuva da izdava svoj vesnik preku koj{to saka da go dobli`i Zdru`enieto do gra|anite, da gi objasni svoite aktivnosti, deka Zdru`enieto e politi~ki neopredeleno i e nevladina organizacija, g-|a Yvezdana go zede telefonot, i se javi na g-|a Sekulica i i veli: "Sosetke, pa nie sme spiele so veterani, i moj Yvezdan e vetaran kako tvojot Sekula. Zdru`enieto kade {to odi tvojot Sekula }e izdavalo svoj vesnik nare~en "Makedonski voen veteran". Od utre i moj Yvezdan }e se za~leni. ^ao! G. Yvezdan po~na da se smee i da se krsti komentiraj}i: "^udni `eni, od nemawe rabota po~naa nerodeni vesnici da kr{tevaat". - Koj spomna deka taka }e se vika vesnikot, i podvikna na g-|a Yvezdana. - Ti nemoj da vika{, tuku prijavi se vo redakcijata i fati se da vodi{ nekoja problematika, mo`ebi }e padne nekoj denar, mu se sprotivstavi g-|a Yvezdana. - Veteranite rabotat volonterski, mirno odgovori Yvezdan. - E zatoa {to rabotite volonterski, zatoa i nikoj ne ve slu{a za ni{to. Ajde, podgotvi se za {etawe, ne tuku sedi samo pred televizorot, kako kva~ka na jajca, mo`ebi }e sretneme nekoj taze penzioniran veteran i }e razmenite nekoja misla, a mo`ebi }e go pronajde{ azimutot kon redakcijata na "Makedonski voen veteran", podvikna g-|a Yvezdana i po~na da se podgotvuva za {etawe. Dodeka se podgotvuva{ za izleguvawe, podgotvi se da mi objasni{ kako da gi prepoznavam voenite veterani na ulica i ja tresna vratata od bawata! Koga po~naa da se {etaat na ulica, g. Yvezdan po~na da i objasnuva: "Voenite veterani ne se razlikuvaat od drugite gra|ani, glavno se vqubeni vo nekoe vojni~ko obele`je i od toa ne se delat, dali e toa vojni~ka frizura, del od oblekata, nekoi zna~ki, a najmnogu kaj niv e izrazeno vojni~koto odnesuvawe koe vo krvta im e vsadeno kako na islu`eni dr`avni kowi, figurativno re~eno". - I gledaweto po mladi nevesti da ne e del od vojni~koto odnesuvawe i manir na islu`enite dr`avni kowi, go pra{a vo momentot koga pokraj niv minuva{e mlada g-|a so izrazeni otkrieni ekstremiteti. Gledaj pravo i u`ivaj vo sve`iot vozduh i vo esenskoto sonce, naredi g-|a Yvezdana i po~na diskretno da se smee.
|
|||||||||
|
|
|||||||||
|
Ako imate zabele{ki ili predlozi vo vrska so ovoj sajt, ispratete poraka na
webmaster.
|
So cel kontinuirano u~estvo na Republika Makedonija vo mirovni operacii, Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija i predlo`i na Vladata da donese odluka za ispra}awe na edinica na Armijata na Republika Makedonija za u~estvo vo mirovna operacija vo Avganistan, vo sostavot na Komandata na brigadata za Jugoisto~na Evropa - SEEBRIG. Vladata, na svojata sednica, odr`ana na 5 januari, ja razgleda i ja usvoi Odlukata za ispra}awe edinica na ARM, sostavena od edinaeset pripadnici od {tabni oficeri i {tabni podoficeri za rabota vo sostavot na [tabot na SEEBRIG, vo mirovna operacija vo Avganistan, vo ramkite na Me|unarodnite sili za bezbednosna poddr{ka na Avganistan pod liderstvo na NATO, vo silite na ISAF, za period od januari do avgust 2006 godina.
Po sve~enata ceremonija na pre~ek so site voeni po~esti, vo kasaranata "Makao", vo zgradata na General{tabot na italijanskite vooru`eni sili, se odr`a oficijalna, rabotna sredba na na~alnicite na general{tabovite na armiite na Republika Makedonija i na Republika Italija, na koja NG[ na ARM be{e brifiran za italijanskata bezbednosna i odbranbena politika. Vo ramkite na brifingot bea opfateni pove}e oblasti, me|u koi pozna~ajni bea novite bezbednosni predizvici i implikaciite za Republika Italija; me|unarodnite zalo`bi (u~estvoto na R.Italija vo misii predvodeni od NATO, EU, bilateralni i multilateralni misii); transformacijata na italijanskite vooru`eni sili, kako i procesot na nabavki vo ramkite na italijanskite vooru`eni sili.
Me{an inspektorski tim, sostaven od trojca pretstavnici na vooru`enite sili od Kralstvoto na [panija i eden pretstavnik na vooru`enite sili od Kanada, od 23 do 26 januari ja izvr{i prvata inspekcija na specificirana oblast vo Republika Makedonija vo 2006 godina, kako del od zonata za gradewe na merkite za doverba, za bezbednost, za stabilnost i za razoru`uvawe vo Evropa. Voda~ na inspektorskiot tim be{e {panskiot potpolkovnik Karlos Kijano, dodeka makedonskiot eskort-tim be{e predvoden od potpolkovnik Milovan Angelovski.
"Vodej}i se od zaedni~kite vrednosti i interesi, zaklu~i potpolkovnikot @ikica Jovanovski, osobeno zna~ajno e zajaknuvaweto na sorabotkata vo sferata na razuznavaweto, fokusirana na bezbednosta i stabilnosta vo regionot, a zasnovana na bilateralna i na multilateralna osnova koja vklu~uva konsultacii za bezbednosnata. Isto taka, osobeno zna~ajna e i realizacijata na zaedni~ki aktivnosti, so poseben akcent na zaedni~kata obuka na razuznava~kiot personal. Ne pomalku va`na e i razmenata na iskustva od u~estvoto vo mirovni misii i sorabotkata pome|u voenorazuznava~kite slu`bi vo ramkite na A-3".
Zaradi sozdavawe na pravni pretpostavki za sproveduvawe na procesot na redukcija na personalot vo ARM, se nametna potrebata od dopolnuvawe na Zakonot za slu`ba vo ARM, so cel da se utvrdat osnovite za prestanok na rabotniot odnos na voenite stare{ini vo ARM zaradi strukturni promeni vo formacijata na Armijata, koi predizvikuvaat potreba od namaluvawe na brojot na voenite stare{ini. Vo taa smisla, so novite re{enija e propi{ano deka na voeniot stare{ina mo`e da mu prestane rabotniot odnos vo Ministerstvoto za odbrana i poradi strukturni promeni vo aktot za formacijata na Armijata. Pod strukturni promeni se podrazbiraat promenite koi se odnesuvaat na organizaciskata postavenost na Armijata i koi predizvikuvaat ukinuvawe na formacijata na edinicata, na komandata ili na {tabot, baraat promena na dol`nostite ili namaluvawe na obemot na rabotata ili, pak, ukinuvawe na formaciski mesta. So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot, predvidena e mo`nosta za prestanok na rabotniot odnos za site voeni stare{ini, koi vo rok od 60 dena od denot na izvr{enite strukturni promeni vo aktot za formacijata na Armijata, nema da bidat postaveni na formacisko mesto soglasno odredbite od Zakonot za slu`ba vo ARM. Isto taka, na voen stare{ina mo`e da mu prestane rabotniot odnos vo Ministerstvoto za odbrana i vo slu~aj ako go odbie ponudenoto postavuvawe.
Visinata na penzijata za voenite stare{ini }e se utvrduva vo zavisnost od dol`inata na ispolnetiot penziski sta` vo momentot na penzioniraweto, so toa {to penziskata osnova vo visina od 80%, }e im se namaluva za 1% za sekoja godina penziski sta` pokratok od 40 godini. Toa bi zna~elo deka za voen stare{ina, koj{to vo momentot na penzioniraweto ima navr{eni 25 godini penziski sta`, penziskata osnova }e iznesuva 65%, za onoj so 30 godini 70% itn. Na site voeni stare{ini, korisnici na penzija po ovaa osnova, dokolku povtorno stapat vo raboten odnos ili zapo~nat da vr{at dejnost vo Republika Makedonija ili vo stranstvo, }e im se zapre isplatata na penzijata, se dodeka trae taa promena vo nivniot status.
Za vreme na stru~noto osposobuvawe, na voenite stre{ini }e im bide obezbeden nadomestok na tro{ocite za osposobuvaweto. Ovie nadomestoci glavno se odnesuvaat na tro{ocite za upis, za u~ebnici, za prijavi za polagawe na ispiti i drugi tro{oci po barawe na fakultetite, odnosno instituciite koi }e gi organiziraat kursevite. Na site voeni stre{ini koi{to }e bidat opfateni so ovaa merka na redukcija, }e im bide isplaten mese~en nadomestok vo visina na osnovnata plata za ~inot i dol`nosta, se dodeka trae osposobuvaweto. Po zavr{uvaweto na stru~noto osposobuvawe, na site ovie lica }e im bide isplaten pari~en nadomestok vo visina na ispratninata utvrdena so op{tite propisi vo slu~aj na otka`uvawe na dogovorot za vrabotuvawe od delovni pri~ini.
Za postignatite rezultati od oblasta na edukacijata i obukata na kontingentite vo ARM, a osobeno na personalot za mirovnite misii vo sostav na multinacionalnite sili za bezbednosna poddr{ka na mirot - ISAF, sekako uka`uva implementacijata na obvrskite predvideni so STANAG 2449 - obuka spored Zakonot za vooru`en konflikt, koj e predlo`en na osmiot sostanok na NATO-agencijata za standardizacija (NSA) vo Brisel na 14 fevruari 2003 godina i Tehni~kiot dogovor potpi{an pome|u ministerstvata za odbrana na SR Germanija i na Republika Makedonija vo 2003 godina.
Zdru`enata operativnata komanda permanentno, vo fazata na predrasporeduvawe, organizira obuka za podgotovka na oficerite, na podoficerite i na profesionalnite vojnici od sostavot na kontingentite za mirovnata misija ISAF - "leopardi", koi treba da se upatat vo mirovna misija vo sostav na Multinacionalnata brigada za bezbednosna poddr{ka na mirot vo Avganistan, MNBr "Kabul”.
Vrz osnova na uspe{nata bilateralna sorabotka pome|u Armijata na Republika Makedonija i germanskata armija, redovno se organiziraat podgotovki i obuka vo fazata na predrasporeduvawe na na{ite pripadnici za mirovnata misija ISAF , so cel za dva meseci od denot na donesuvawe na odlukata za nivno upatuvawe vo misija, me|u drugoto da se implementira i me|unarodnoto humanitarno pravo, odnosno Zakonot za vooru`en konflikt vo obukata vo soglasnost so baranite standardi za poznavawe na Zakonot od strana na NATO i komandata na MNBr "Kabul”.
Obukata be{e organizirana spored karakterot i spored potrebite na kontingentot na Vtorata pe{adiska brigada "leopardi” za integrirawe na STANAG 2449-obuka spored Zakonot za vooru`en konflikt vo mirovnata misija ISAF-9.Planiranata obuka so personalot se realizira{e vo dva dela. Prviot del se realizira{e teoretski, kade bea prezentirani op{ti temi od oblasta na MHP/ZVK, nivnata primena i na~inot na implementacija vo operaciite za poddr{ka na mirot. Isto taka, bea prezentirani i konkretni sodr`ini i iskustva steknati vo prethodnite misii na ISAF od oblasta na "NATO-STANAG 2449-obuka spored Zakonot za vooru`en konflikt", "Pravila za anga`irawe (ROE) i upotreba na sila vo ISAF", "Kodeks na odnesuvawe na pripadnicite vo mirovna misija ISAF", "Komandna odgovornost za mladi komandiri" i "Civilno-voena sorabotka - CIMIK".
Kasarnata "General Mahailo Apostolski" ne e daleku. Pripadnicite na Vtorata pe{adiska brigada - "leopardi", koi go so~inuvaat kontingentot na me|unarodnata mirovna misija "ISAF-9", gi zateknuvame na ve`bali{tata i na poligonite za voenostru~na obuka koi bea posebno adaptirani za obuka na idnite mirovnici za Avganistan. Spored planot za obuka koj{to e vo celost realiziran, od nego ostanuvaat da se dovr{at samo nekoi administrativno-tehni~ki zada~i. Toj den profesionalnite vojnici i stare{inite {to go so~inuvaat makedonskiot kontingent treba da ja izvedat ve`bata "Helikopterski operacii", odnosno da gi izve`baat takti~kite postapki pri vleguvawe i izleguvawe od helikopter, nalet i nabquduvawe na vozdu{niot prostor. Dodeka idnite mirovnici do najmali detali gi ve`baat postapkite na helikopterskite operacii, nad kasarnata se pojavuva transportniot helikopter "Mi-8" kako poddr{ka na ve`bovnite aktivnosti. Studot ne popu{ta, no toa ne e pre~ka za silnite i zdravi mom~iwa vo uniformi na na{ata armija da ja zavr{at planiranata obuka za toj den.
"Da se bide po prv pat vo edna vakva misija e golem predizvik, a pritoa da se bide i komandant, e golema odgovornost za mene", veli stare{inata Koteski. Jas vo ovaa zada~a gledam mo`nost da se steknat novi znaewa, novi iskustva, pred se vo organizacijata na `ivotot i na rabotata vo voenite bazi i vo kampovite na NATO-alijansata i vo me|unarodnite mirovni misii. Gledam mo`nost za primena na steknatite znaewa od kursevite vo zemjava i vo stranstvo, mo`nost za zapoznavawe na drugi lu|e i kulturi, obi~ai i naviki. Svesen sum za site opasnosti koi so sebe gi nosi Misijata, no }e napravan se {to e vo mojata mo} site pripadnici od makedonskiot kontingent {to go predvodam, `ivi i zdravi da se vratime vo Makedonija".
Planiranata obuka privr{uva. Na samoto mesto doa|a i komandantot na Vtorata pe{adiska brigada, brigadniot general Zoran Dimov, da se sretne so niv u{te edna{, da gi pra{a kako se ~uvstvuvaat, dali se podgotveni, {to problemi imaat itn. Do zaminuvaweto ostanuvaat u{te nekolku dena. Vremeto treba najracionalno da se iskoristi za dovr{uvawe na planiranite podgotovki pred trgnuvawe na pat dolg nad 4.200 kilometri do dale~niot Kabul. Doslednoto po~ituvawe na visokite i strogi kriteriumi na NATO-standardite pri izborot na kandidatite za ~lenovi na mirovnata misija vo koi presudni bea voenostru~nata, psiholo{kata i fizi~kata podgotvenost na profesionalnite vojnici i na stare{inite {to }e gi predvodat, vetuvaat i se dovolna garancija da o~ekuvame deka i vo ovaa misija celosno }e gi izvr{at postavenite zada~i. Toa, vpro~em, i vo osumte prethodni mirovni operacii od "ISAF", makedonskite vojnici go doka`aa i go potvrdija, vra}aj}i se od Avganistan so redica priznanija, nagradi i odli~ja. Zo{to da ne bide taka i ovoj pat. Na na{ite mom~iwa i na site ~lenovi na mirovniot kontingent "ISAF-9" ostanuva da im posakame dobar pat, uspe{na misija i bezbedno vra}awe vo Makedonija.
Prira~nikot e podgotven vrz osnova na steknati nordiski iskustva i nau~eni lekcii od rabotata na Obedinetite nacii i drugite operacii za poddr{ka na mirot predvodeni od OBSE, od NATO i od EKMM od oblasta na podgotovkata, obukata, od u~estvoto i izvr{uvaweto na operaciite za poddr{ka na mirot vo sovremenite vooru`eni konflikti na Balkanot, vo Avganistan i vo Irak, vklu~uvaj}i ja i 2001 godina.
Poa|aj}i od faktot deka mirovnite operacii ne se ograni~eni samo na izveduvawe voeni operacii, bidej}i eden komandant/komandir na mirovni sili mora da se spravuva i so mnogu drugi posebni zada~i i aktivnosti koi se nadvor od voenite pravila, toj mora da bide obu~en i osposoben da ja izvr{i uspe{no svojata misija. Namenata na ovoj prira~nik e da im dade na site komandiri, a osobeno na komandirite na timovite i na oddelenijata do komandirot na bataljon, informacii koi im se potrebni vo periodot pred upatuvawe vo mirovna misija.
Osven obukata vo skijawe, posebno interesna tema za "leopardite" be{e in`eneriskata obuka vo izrabotka na objekti za smestuvawe i za prestoj vo zimski uslovi. Vremenskite uslovi bea idealni za izveduvawe na aktivnosti od vakov vid, a sne`nata pokrivka be{e dovolno visoka za izrabotka na objekti za prestojuvawe vo zimski uslovi. Tie napravija eskimsko iglo za prestoj na {est do osum lica, objekti za smestuvawe po dve lica, "vol~ja jama", "me~kina dupka" i sli~no. Otkako gi napravija in`eneriskite objekti, "leopardite"edna no} bea smesteni vo napravenite privremeni objekti. Isto taka, tie go organiziraa `ivotot i rabotata vo logorskata prostorija, izveduvaa dejstvo na izviduva~ka grupa, dejstvo na izviduva~ka patrola, sanitetska obuka i sli~no.