9.03.2002
INTERVJU NA MINISTEROT ZA ODBRANA VLADO POPOVSKI ZA MAKEDONSKOTO RADIO 

Se dogovorivme deneska da razgovarame za na{ata sorabotka so NATO i makedonskiot nacionalen interes za ~lenstvo vo Alijansata. No so ogled na zainteresiranosta na javnosta, a i poradi va{ata kompetentnost i pove}egodi{en anga`man na razni bezbednosni funkcii, predlagam na po~etokot od razgovorot da ja ~ueme va{ata ocenka za bezbednosnata situacija vo Makedonija. [to govorat va{ite informacii od slu`bite koi mo{ne budno gi sledat site neposakuvani nastani, no i gi procenuvaat. Mnogu se {pekulira okolu toa dali e mo`na repriza na lanskite konflikti vo Makedonija. Najgolem del od stranskiot pe~at taa mo`nost ne ja isklu~uva i pokraj naporite na Makedonija za mirno re{avawe na krizata i napredokot vo implementacijata na Ramkovniot dogovor?

            Gra|anite znaat deka se u{te postoi koncentracija na oru`je na  sili koi smetaat oti mirovniot proces ne e vistinskiot pat za re{avawe na nivnite idei i barawa. Poznato e deka ima obidi za aktivirawe na fondovi i napori da se sozdade nekoj izgovor spored koj tie sili bi mo`ele da se nadevaat na me|unarodnata poddr{ka. Bi uka`al na dva-tri aspekta koi se va`ni za ovaa godina. Prvo, na faktot deka ovaa godina e navistina rizi~na, bidej}i e sosema razbirlivo deka ako krizata ne se reproducira ovaa godina, nema logi~ki i prakti~ni izgledi taa da se reproducira po dve ili tri godini, a da se ka`e deka e vo kontinuitet so lanskite nastani. Toa zna~i deka ovaa godina e navistina mnogu va`na.

            Smetam deka {ansite za reprodukcija na kriza od masoven karakter, kako {to toa be{e lani, se mnogu pomali vo ovaa godina. Pomali se poradi faktot {to mirovniot proces navistina napreduva i vo taa nasoka negovite klu~ni delovi ve}e se implementirani preku usvojuvaweto na ustavnite izmeni i Zakonot za lokalna samouprava, koj vr{i golema dekoncentracija i decentralizacija na vlasta i gi osposobuva op{tinite da nosat najgolem del od neposrednite potrebi na gra|anite i da bidat samite odgovorni za sopstvenata polo`ba i za razvojot na tie delovi. Isto taka pred dva dena e usvoen Zakonot za amnestija, koj be{e kontroverzen, osobeno od aspekt na negovite re{enija za opfatot na subjektite i za datumite od koga va`i amnestijata. Me|utoa, so site ovie zakonski promeni, Vladata na Republika Makedonija, Parlamentot i politi~kite partii prakti~no poka`aa re{enost da odat po patot na mir. Izoden e, ako voop{to mo`e da se kvantificira pove}e od polovina od toj pat i se ostvareni pove}e od polovina od obvrskite vo taa nasoka, a od Ramkovniot dogovor ostanuvaat za implementacija opredelen  broj zakonski promeni, pomalku su{tinski bidej}i stanuva zbor za prilagoduvawe na odredeni segmenti vo  delovi od pravniot poredok.

Poddr{kata kaj naselenieto ne mo`e da bide nitu pribli`na vo odnos na kakvi bilo politi~ki programi koi nekoi ekstremni krugovi bi sakale da gi ostvarat so borbeni akcii, posebno {to toa nema nikakov legitimitet po Ohridskiot dogovor. Me|unarodnata zaednica ve}e pra}a mnogu jasni poraki deka nema da se tolerira nikakov prettekst za obnovuvawe na voeni akcii vo Makedonija, bidej}i se izjasni deka za politi~kite pra{awa ne mo`e da se primenuvaat nasilni merki i za etni~ki pra{awa ne mo`e da se postavuvaat teritorijalni barawa.

            No, otkako go iska`av ovoj optimizam, a imeno deka ne se o~ekuva repriza na krizata so razmeri i karakter kako i lani, sepak vo posledno vreme se javi eden nov faktor na zgolemen rizik, koj dokolku ne se pojave{e mo`evme da smetame deka vo ovaa godina bi imale eden broj ili mo`ebi duri eden sistem na incidenti, me|utoa ne i masovni voeni konfrontacii i masovni borbeni akcii kakvi {to imavme minatata godina. Po edna tektonika od lanskiot tip, odredeni pomali potresi vo kontinuitet, kako teroristi~ki akti i vo ruralnite i urbanite sredini, mo`ni sudiri i incidenti na makedonskite bezbednosni sili so odredeni vooru`eni nedisciplinirani grupi koi ne se razoru`ani ili se pod rakovodstvo na lokalni {efovi, e realno e da se predvidi deka }e se slu~uvaat. 

Toj nov faktor {to né zagri`uva i koj smetame deka e nov moment {to sozdava nejasnost za nastanite {to }e sledat vo ovaa godina e deka od pred eden ili dva meseca, Kosovskiot Za{titen Korpus po~na intenzivno da se namaluva. Na{ite podatoci zboruvaat deka toj korpus, koj pred da po~ne da se namaluva broe{e nekade do 5.200 ~lenovi, e re{eno da se namali na 3.000 ~lenovi, odnosno sekoj mesec se otpu{taat po 400 ~lenovi, {to zna~i deka nekade do april-maj nadvor od za{titniot korpus, bez plata }e bidat od 1.500 do 2.000 obu~eni lica, pripadnici na OVK, koi u~estvuvale vo voenite dejstva re~isi deset godini. Toa e edna golema brojka koja mo`e da fluktuira tamu-vamu ili da ja preminuva granicata i da pretstavuva brojno i tvrdo jadro na povrzuvawe na lokalnite ekstremni i nedisciplinirani krugovi i vo toj slu~aj nie navistina bi mo`ele da imame vojna i ovaa godina. Mo`e da se upati prigovor kon me|unarodnata zaednica zo{to ne mo`e{e dovolno realno da go proceni rizikot od ova otpu{tawe na 2.000 lica, pa da go ponese tovarot na nivno zadr`uvawe so plata vo ramkite na za{titniot korpus za period na primer od u{te sedum-osum meseci. Zo{to ne po~naa da gi otpu{taat vo oktomvri ili noemvri godinava, so {to toj tro{ok na me|unarodnata zaednica bi bil eden od najracionalnite i najmali tro{oci {to taa }e gi podnese{e vo imeto na mirot.

So ogled na ona {to se slu~i, nie stanuvame somni~avi kon site onie prettekstovi ili izgovori povrzani so granicite. Imavme nelegalna, neligitimna izjava na eden amerikanski general, koja tie samite ja narekoa "nesre}na i neumesna", me|utoa koja mu napravi {teta, prvo, na sektorot kade {to komanduval bidej}i sozdal raspolo`enie kaj svoite vojnici i istovremeno gi pottiknal Albancite da razmisluvaat deka e mo`no variraweto na grani~nata linija da go zemat kako izgovor za nesoglasuvawe ili akcija na vooru`eni grupi od kosovska strana. Toa e mnogu seriozna rabota.

Nesre}nata izjava be{e povtorena od portparolot na UNMIK. I toj be{e iskritikuvan. Znaeme deka dojde mnogu jasna poraka od SAD, od ON, od Evropskata unija, me|utoa i po tie jasni iskazi, imame izjava na {totuku izbraniot kosovski premier deka ne ja priznava grani~nata linija. Taa izjava ja povtori novoizbraniot pretsedatel na Kosovo, Ibrahim Rugova, a odgovorot na zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti na Republika Albanija, Luan Ajdaraga, koj u~estvuva{e na konferencijata na Vilnus grupata, na pra{aweto {to misli okolu granicata i izjavite, be{e deka takvi pra{awa mo`at da se re{at, tie ne se mnogu te{ki i deka vo idnina sigurno }e se re{at na najdobar na~in, {to implicira deka i toj smeta oti toa pra{awe ne e re{eno. Toa zna~i deka se odr`uva otvoreno pra{aweto, poddr`ano od kosovskite politi~ki lideri, i od politi~ki lideri ili rakovoditeli na Republika Albanija. I ako gi povrzeme faktite  za 1.500 do 2.000 vooru`eni lica so tezata okolu granicata i so ovie izjavi,   treba da o~ekuvame pritisok vrz Republika Makedonija. Mnogu e lo{o da se predviduva, no jas bi iska`al eden optimizam vo ovaa smisla: prvo, mislam deka me|unarodnata zaednica }e ostane dosledna vo davaweto jasna opomena ili poraka deka ne mo`e toa da se koristi na nieden na~in za kakvi bilo aktivnosti i za nivna legitimizacija.

            Vie ste intervenirale i ste pobarale Va{ington da razmisli okolu ovie eventualni zakani po bezbednosta, ne samo na Makedonija, tuku i na jugot na Srbija?

            Ja informirav Ambasadata na SAD. Uka`av na dobriot rezultat i uspeh {to prethodno go postigna Xems Holms, pred da po~ne ovoj proces i pred granicata da se problematizira od kosovska strana. Toj uspea kaj komandantot Agim ^ehu da izdejstvuva naredba do site ~lenovi na za{titniot korpus, vo koja se zabranuva kakvo bilo u~estvo vo eventualni nemiri vo Makedonija, so zakana deka tie {to }e u~estvuvaat }e bidat isklu~eni. Uka`av deka toj inaku dobar rezultat, so najdobra namera postignat pred mesec i pol, e devalviran do krajni granici i e sozdaden eden tipi~en paradoks, zatoa {to prethodno 2.000 ~lenovi se ve}e isklu~eni od toj za{titen korpus, {to zna~i deka tie imaat "kart blan{";  dozvola za u~estvo vo takvi nemiri. Idejata treba da ja koncentrirame na slednoto moe veruvawe-deka me|unarodnata zaednica nema da go prifati toj prettekst, bidej}i smetam deka nema nikakov prostor vo me|unarodnoto pravo, nitu vo me|unarodnite politi~ki odnosi, nitu vo raspolo`enieto, vrz Makedonija da se vr{i dopolnitelen pritisok so prettekstot za bo`em neregularna granica me|u Makedonija i Kosovo za natamo{ni popusti. Mislam deka me|unarodnata zaednica realno procenuva deka gra|anite vo Republika Makedonija se premnogu senzibilizirani, postojat frustracii na dvete strani i kaj site gra|ani i oti obnovata na vojnata vo ovaa godina bi bila stra{no `estoka. Taa ne bi li~ela na lanskata vojna i mislam deka obnova na masovni voeni dejstva vo Republika Makedonija }e predizivka rizik za regionalniot mir, a toa nikoj nema da go dozvoli, posebno {to smetam deka me|unarodnata zaednica nema namera da ja destabilizira Makedonija bidej}i na me|unarodnata zaednica, a osobeno na NATO, im e neophodna stabilna Makedonija i so sopstven integritet.

            Ovoj optimizam sekako smiruva~ki }e vlijae vrz makedonskata javnost koja e mnogu voznemirena poradi mnogute kontroverzi vo bezbednosta. Na primer, "ONA" e rasformirana, "ANA" i natamu e enigma i so soop{tenie saka da poka`e deka postoi. Fakt e me|utoa deka ima oru`eni provokacii. Koj puka vo Makedonija?

            Jasno e deka oru`jeto e kaj gra|anite i toa kaj gra|anite-Albanci i toa nelegalno. Jasno e deka toa oru`je koe nelegalno postoi po selata ne e samo pe{adisko, tuku i formacisko, {to nametnuva potreba za sobirawe i eliminirawe na toa oru`je {to sega e faktor na mnogu golem rizik. Toa zna~i  sobiraweto na toa oru`je, }e mora da bide edna od najkrupnite akcii po stabiliziraweto na Republika Makedonija. Taa akcija }e mora da ja vodi me|unarodnata zaednica so pomo{ na Republika Makedonija kako dr`ava i vo sorabotka so gra|anite. Zna~i, pukaat tie {to imaat oru`je v raka. Se razbira, mo`am da dozvolam deka eden mnogu mal procent od pukaweto mo`e da doa|a i od Makedonci, no smetam deka ako ima nekoj takov procent, toa bi bil eden nasto, dodeka vo 99 otsto od slu~aite pukaat Albanci-gra|ani na Republika Makedonija i toa vo selata obi~no {tom }e se stemni. Na toj na~in odr`uvaat tenzii, sozdavaat atmosfera na nesigurnost i nedoverba, go onevozmo`uvaat vra}aweto na raselenite Makedonci od me{anite naselbi. I natamu ima palewe na ku}i, destruktivni odnesuvawa, vr{ewe pritisok po telefon so otvoreni zakani. Od druga strana, vra}aweto na bezbednosnite sili vo tie naselbi zasega e simboli~no, poradi toa {to bezbednosnite sili ne mo`at da vostanovat, da re~am, suverena funkcija na nadle`ni organi vo tie naselbi. [tom se stemni, bezbednosnite sili se vra}aat nazad ili tamu kade {to ima privremeni policiski stanici so 24- ~asovno prisustvo na personalot, lesno vooru`eni me{ani patroli  so po eden pi{tol i po eden pendrak, koi ne izleguvat od policiskata stanica, bidej}i, imame informacii, deka i vo tie sela, vo no}nite ~asovi izleguva vooru`ena selska policija i go "brani" seloto. Toa zna~i deka vo selata postojat voeni formacii ili voeni organizirani grupi. Toa indicira na nevostanovena i nerealizirana su{tinska doverba me|u naselenieto i me|u naselenieto i bezbednosnite organi proizleguva deka problemot e mnogu slo`en i toa vra}awe na doverbata, da bideme realni, }e se odviva dolgo vreme. Me|utoa se dodeka ima zastoj vo toa vra}awe od tipot na onevozmo`uvawe na vlez na bezbednosnite sili ili odlo`uvawe na rokot na obnova na urnatite i zapalenite ku}i i na infrastrukturata, {to e uslov za normalen `ivot i celosno sproveduvawe na zakonot ili reagirawe na sekoe negovo prekr{uvawe, od koja bilo strana da doa|a, nie prakti~no nemame uspe{en miroven proces. Otkako }e se integrira `ivotot, sepak }e bidat potrebni u{te nekolku godini da se vrati doverbata me|u lu|eto i me|u niv i bezbednosnite organi.

            Ova pukawe ima politi~ki prettekst. Toga{ ne mi e jasno zo{to ne se prezema politi~ka akcija osobeno na partiite na makedonskite Albanci, ako site se kolneme vo potrebata od so`ivot?

            Mislam deka vo sekoj slu~aj ste vo pravo. Ona {to otsustvuva e edna organizirana, koncentrirna i kontinuirana politi~ka propaganda i aktivnost na politi~kite partii. Toa otsustvuva kaj site politi~ki partii, i na Albancite i na Makedoncite, i mislam deka sektorot na propagandata i informiraweto e eden od nevralgi~nite sektori. Tamu navistina ne postoi pristap so plan i so prezemena odgovornost za unapreduvawe na odnosite i preku toj moment. No, va{eto pra{awe se odnesuva{e ne samo na toa koj puka tuku i na "ONA", "ANA" i {to }e se pravi. To~no e deka se legitimira edna ekstremna organizacija {to ne se soglasuva so Ohridskiot dogovor i {to gi stavi vo procedura barawata za federalizacija ili otcepuvawe na delovi od Makedonija. Taa ekstremna „voena firma" be{e poddr`ana i od opredeleni ekstremni politi~ki krugovi vo Makedonija, od odredena politi~ka partija, koja se obide na taa platforma da dobie me|unarodna poddr{ka, kako na primer partijata na Haxirexa, no taa platforma ne dobi me|unarodna poddr{ka. Od tie pri~ini mislam deka "ANA" sama po sebe ne mo`e da bide opasnost ili faktor na obnova na vojnata. "ANA" mo`e da bide samo faktor na incidenti i na teroristi~ki akcii. Na krajot sum dol`en da uka`am, bidej}i toa gra|anite treba da go slu{nat, deka bezbednosnite sili na Republika Makedonija se daleku posposobni ovaa godina otkolku {to bea lani. Nieden gra|anin, Makedonec ili Albanec, koj `ivee od svojot ~esen trud, ne saka da se slu~i vojna me|utoa, ako eventualno se slu~i voena repriza, ne bi sakal navistina da prognoziram dokraj, no toj {to }e ja provocira }e pomine mo{ne te{ko ili nikako nema da pomine.

            Vo funkcija na preventivnoto dejstvuvawe stavena e i Armijata na Republika Makedonija. Taa ima svoi punktovi na strategiskite mesta, a vo posledno vreme ~esto mo`at da se slu{nat razni glasini deka Armijata se povlekuva ili se pomestuva, lokalnite Albanci baraa pomestuvawe ili ukinuvawe na armiskite punktovi, a Vie barate otvorawe novi armiski punktovi?

Koga stanuva zbor za armiskite pozicii treba da se ka`e deka toa ne se kontrolni punktovi. Armijata nema nadle`nost da zapira gra|ani i da legitimira, tuku taa nadle`nost e na policijata. Armijata be{e kooperativna vo prethodnite tri-~etiri meseci i se pomesti od dva-tri punkta, odnosno bezbednosni pozicii koi bea na samite pati{ta i se istavi na 200 do 300 odnosno 400 metri levo ili desno. Toa zna~i deka sega armiskite pozicii ne pre~at voop{to vo slobodnoto dvi`ewe na gra|anite od koja i da e nacionalnost. Tie isto taka  ne go popre~uvat na nieden na~in vlezot na gra|anite vo nivnite nivi.

            Armijata ima zada~a da reagira vo dva slu~ai - prvo, ako zabele`i vooru`ena grupa, koja mora da ja zapre i razoru`a, i vtoro, da odbie napad. Armijata nema drugi nadle`nosti i od tie pri~ini nejzinite pozicii }e ostanat se dodeka ne se stabilizira situacijata ovaa godina, odnosno kompletno }e ostanat do prvata zima Ponatamu }e se vidi kakva e sostojbata, }e se donese nova ocenka i }e se postapi taka kako {to treba. Zasega mislime deka u{te dva punkta e neophodno da se napravat i da bidat zaposednati od Armijata. Edniot e na potegot Ja`ince-Radu{a, bidej}i stanuva zbor za golem prostor {to se koristi za ilegalno minuvawe na granicata me|u SR Jugoslavija i Makedonija, vo delot kon Kosovo, a pove}epati se zabele`ani grupi koi ottamu minuvaat i prenesuvaat oru`je. Tamu postoe{e edna stara karaula i taa }e se obnovi. Se razmisluva i za postavuvawe bezbednosna pozicija nad selata Jedoarce, Otuwe, Setole i Varvara, bidej}i tie se posledni sela kon makedonsko-jugoslovenskata granica, na potegot kon Kosovo. Toa zna~i deka eventualno takov punkt bi mo`el da bide pre~ka na ilegalno minuvawe na granicata i zloupotreba na toa minuvawe so prenesuvawe oru`je ili nelegalni grupi, no ne i na pravoto na sloboda na dvi`eweto na gra|anite na Republika Makedonija.

            Sega da premineme na na{ite odnosi so NATO i `elbite da bideme ~lenki na NATO. Na 19-ti ovoj mesec vo Brisel prakti~no Makedonija se nao|a pred u{te eden test  vo Alijansata. Vie i verojatno ministerot za nadvore{ni raboti }e go branite planot za podgotovki na Republika Makedonija za ~lenstvo vo Alijansata za ovaa godina. [to o~ekuvate? Ekspertski grupi go poglednaa planot, verojatno toj }e pomine, dogovoreni se prioritetite za ovaa godina. Ima li ne{to novo okolu dinamikata, dali pobrzo }e gi realizirame nekoi raboti {to proizleguvaat od standardite na NATO?

O~igledno e deka Republika Makedonija, vo odnos na minatata i predminatata godina, sega ima zavr{eno pove}e raboti koi bea vo programata za pribli`uvawe na zemjite-partneri za mir kon NATO. Tamu ima pet oblasti vo koi nie sme postojano ocenuvani, vo smisla dali gi razvivame demokratskite institucii, dali stanuvame stabilna zemja, dali sozdavame komparativno soodvetni bezbednosni sili, dali tie se vo sostojba da ja odbranat nacionalnata bezbednost i da u~estvuvaat vo me|unarodni mirovni  aktivnosti, dali sozdavame institut na t.n. bezbednosen avtoritet, zaradi celosna bezbednost na razmenata na dokumentite me|u zemjata i NATO. Vo isto vreme se razgleduva i osposobenosta na zemjata dolgoro~no da ima sistem na planirawe vo oblasta na odbranata, buxetiraweto i drugite resursi, potoa kolku zemjata vo site tie procesi e transparentna, kolku mo`e da i se veruva na taa dr`ava i kolku taa stanuva interoperabilna so NATO i so drugite zemji. Vo ~etiri od pette sektori, ve}e do Samitot vo Praga mo`eme da gi zavr{ime rabotite spored standardite, koga stanuva zbor za dokumentite i za implementacijata na tie dokumenti. Na primer, kaj nas e donesena nova formacija na Armijata i sozdadena e poefikasna i posposobna odbranbena sila i za nacionalna odbrana i za u~estvo vo me|unarodnite aktivnosti. Nie ve}e se deklararivme deka sme podgotveni da u~estvuvame vo takvi me|unarodni mirovni aktivnosti. Vtoro, vo procedura e formiraweto na nacionalniot avtoritet okolu bezbednosta na dokumentite i komunikacijata so NATO-alijansata i NATO-zemjite, taka {to na edna od narednite sednici }e bide usvoen i }e se formira kako slu`ba vo Vladata, so soodvetni }elii vo ~etiri do pet ministerstva i so kompletna kontrola na tie dokumenti spored standardite na NATO.

Imame nov zakon za odbrana, koj e prifaten i recenziran i od NATO i od drugite zemji, potoa imame podzakonski akt-uredba za civilno vr{ewe na slu`bata, zakonot za slu`ba vo Armijata e vo procedura i se nadevam deka do juni ili juli godinava toj mo`e da bide donesen. Ovde se u{te ne sme vo mo`nost da dademe dolgoro~en plan na razvojot na odbranbenite i bezbednosnite kapaciteti na Republika Makedonija, povrzano so buxetiraweto i ekonomskiot razvoj na zemjata, za  celiot toj kapacitet da  bide primeren na ekonomskite i finansiskite karakteristiki na zemjata i da ne bide faktor na onevozmo`uvawe ili stagnirawe na toj ekonomski razvoj. Se razbira deka ako se ceni tokmu toj korpus na dokumenti i izmeni i nivnata implementacija, Republika Makedonija ne e ponazad od zemjite koi bea povikani za ~lenstvo vo NATO ili koi {to }e bidat povikani naesen vo Praga.

            I drugite zemji ne gi imaat zavr{eno dokraj svoite obvrski, me|utoa im se "avansira" doverba, im se dava kredit i tie se primaat kako ~lenki vo NATO, {to zna~i deka politi~kite momenti stanuvaat glavni. Vo koja smisla politi~kite momenti se glavni i vo koja smisla nekoi zemji imaat prednost pred Republika Makedonija. Prvo, se ceni stabilnosta na samata dr`ava  -dali e zemja {to ima stabilni institucii i procesi i vo koja Vladata ima avtoritet na celata teritorija. Vo taa smisla Republika Makedonija ima{e kriza, ne sme izlezeni od taa kriza i mo`ni se rizici za nejzino pro{iruvawe ili obnova vo ovaa godina.Toa e eden negativen faktor. Vtoro, mnogu e va`na doverbata na NATO-zemjite kon zemjata-kandidat za ~lenstvo, odnosno dali taa navistina cvrsto stoi na patot ili na orientacijata za vlez vo NATO, dali taa toa go manifestira sekoga{ jasno i dali za taa manifestacija postoi, da re~am, realna doverba deka toa e taka ili ne. Vo taa smisla, treba da uka`am deka nastanaa opredeleni nedorazbirawa me|u Republika Makedonija i NATO minatata godina i tie se manifestirat i vo ovie meseci. Tie se manifestiraat so prigovor od strana na NATO okolu vooru`uvaweto na makedonskata Armija ili kupuvaweto te{ko oru`je, koj makedonskata strana ne go prifati, tuku dade soodvetni argumenti deka toa te{ko vooru`uvawe be{e uslov da se odbrani dr`avata i deka vrhoven prioritet e odbrana na dr`avata, zatoa {to ako dr`avata se izgubi, toga{ nema {to da vleguva vo NATO ili da se ima interes za toa. Prigovorite bea deka oru`jeto bilo staro, i spored oprema i spored koncepcija, a na{ite odgovori bea deka nam ne ni be{e ponudeno posovremeno oru`je i pokraj faktot {to  generalniot sekretar na NATO gi povika zemjite na Alijansata da ñ pomognat na Vladata na Republika Makedonija vo spravuvawe so krizata. Toa zavr{i bez nikakov rezultat, odnosno Republika Makedonija ne dobi nitu edna pu{ka kako pomo{ na legalnata borba na Vladata protiv terorizmot i ekstremizmot vo Republika Makedonija. Od tie pri~ini taa be{e nu`no upatena da go re{ava ona {to be{e prioritet, bezbednosta na Republika Makedonija. Na taa osnova nervozite ili frustraciite otidoa, spored moeto mislewe, ekstremno daleku i mislam deka vrz Makedonija neopravdano se vr{ipregolem pritisok po taa linija. Frustracijata na stranata na NATO be{e osobeno golema so dobavuvaweto na 31 tenk T-72. Taa grupacija na tenkovi ozna~uva soodveten faktor na odvra}awe, {to zna~i Republika Makedonija so toa  go prevenira mirot.Ednostavno, treba da se stabilizira doverbata me|u NATO i Makedonija. NATO bi trebalo vo eden dogleden period da ja revalorizira dosega{nata uloga na Makedonija kako zemja- doma}in na NATO i kako zemja {to dade ogromen pridones NATO da mo`e da gi izvr{i uspe{no svoite zada~i na po{irokiot balkanski prostor. Kolku {to nas ni treba NATO, se razbira ni treba mo`ebi ne{to pove}e, no i Makedonija  isto taka mnogu mu treba na NATO i toa stabilna Republika Makedonija vo koja tie mo`at da ja lociraat svojata logistika za aplikacija na zada~ite vo Kosovo, pa eventualno i vo nekoi drugi delovi. Fakt e deka NATO e vo Makedonija od 1992 godina preku svoite ~lenovi preku kanadskata edinica od 1992 i 1993 godina, pa potoa preku UNPROFOR, pa UNPREDEP i sega direktno, preku razli~nite misii na KFOR, „Su{tinskata `etva״ i „]ilibarnite lisici˝. Toa zna~i deka Republika Makedonija dade ogromen pridones za mirot i ima ogromno zna~ewe za NATO vo ovaa situacija, osobeno vo kosovskiot problem. Vremetraweto na taa misija,  koja mislam }e bide dolga, pretpostavuva stabilna Republika Makedonija -partner na NATO,a zo{to da ne i nejzin ~len.

            Makedonija poka`a golema zrelost {to popre~i da dojde do gra|anska vojna, a spored strategijata na NATO za noviot vek, poka`a i deka na miren na~in mo`e da se re{avaat konfliktite?

            Makedonija i sega  tri do ~etiri pati se istakna kako primer  so hrabra Vlada koja prezema re{itelni ~ekori kon mirot. Prvo, so toa {to se vozdr`a krizata da ne se razvie vo masovna gra|anska vojna i me|uetni~ki sudir {to te{ko se kontrolira i koj mo`e{e da bide voved vo regionalna vojna. Vtoro, pri potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor, Vladata be{e isto taka pofalena deka prezema mnogu hrabri re{enija, a potoa i pri izmenite na Ustavot, donesuvaweto na Zakonot za lokalna samouprava, a sino}a na elektronskite mediumi slu{navme deka Vladata na Republika Makedonija e pofalena i za hrabriot ~ekor so donesuvaweto na Zakonot za amnestija. Zna~i, pridonesot na Republika Makedonija e aspolutno nedvosmislen. Toj e jasen i krupen vo vkupnite mirovni procesi na Balkanot. Republika Makedonija ja zadr`a svojata bezbednost i vo uslovi na  nemiri koga mora{e me|unarodnata zaednica da intervenira vo Bosna i Hercegovina, vo SR Jugoslavija, pa i vo Kosovo. So drugi zborovi, do denes te{ko bi mo`elo navistina da se odvivaat site tie raboti dokolku Vladata na Republika Makedonija vo konitnuitet ovie deset godini ne be{e sposobna da ja dr`i pod kontrola situacijata i da sorabotuva na visokokvalitetno nivo so me|unarodnite zaednici. Zamislete i Makedonija da vleze{e vo voeni dejstva i vo anarhija od tipot na BiH, Kosovo, pa ako sakate i na Republika Albanija. Koja }e bide voop{to mo`nosta za takva sorabotka i za takvo nivo na ostvaruvawe na funkcijata na NATO i na drugite me|unarodni organizacii bez logistikata i poddr{kata od Republika Makedonija. Denes me|utoa, se isforsira edna nedoverba na linija na vooru`uvaweto na Republika Makedonija, koe mora da bide razbrano kako nejzina nu`na potreba. Na~inot na koj Republika Makedonija se vooru`a i zemjata od koja se vooru`a se poka`aa kako edinstvena mo`nost, bidej}i drugi mo`nosti nema{e. Od tie pri~ini sakam da uka`am deka Ukraina, preku snabduvaweto so oru`jeto koe, kako {to im e poznato na site, be{e kupeno, poka`a prijatelski odnos kon Republika Makedonija i visok respekt na principite na legalnata akcija na Vladata {to go brani integritetot i suverenitetot na svojata dr`ava. So drugi zborovi, kaj Ukraina ne postoe{e prvenstveno komercijalen moment, bidej}i za edna golema zemja kakva {to e taa, taa masa na sredstva {to Republika Makedonija ja izdvoi, vo najgolem del prakti~no davaj}i tutun ili drugi svoi proizvodi, se "kapka vo moreto" od potrebite na edna takva zemja. Od tie pri~ini treba da zapametime i visoko da go cenime stavot, pozicijata i gestot na Ukraina da i pomogne na edna samostojna, suverena dr`ava da si go odbrani svojot suverenitet. NATO bi moral toa da go prifati kako logi~en ~ekor i kako postapka {to verojatno bi ja napravila sekoja zemja ako se najde{e vo pozicijata na Makedonija. No, sekako, vo naredniot period Republika Makedonija treba da gi podobri vrskite i procedurite so NATO i da ja vrati doverbata, bidej}i na{ata namera e da vlezeme vo NATO, a toa zna~i navistina da sozdademe interoperabilna armija i vooru`eni sili, eden odbranen kapacitet {to }e slu`i i za nacionalnata odbrana i za nadvor. Spored ona na {to insistira NATO, toj kapacitet bi bil, kako {to velat, poevtin i pomal so zamenata na konceptot na obukata, bidej}i, spored nivnite ocenki, delotvornosta na Armijata bila mala poradi zastareniot ili nedovolno dobar koncept na obuka i poradi zastarenata oprema. Zna~i, Republika Makedonija treba da se orientira kon takvi perspektivi, no toa }e mo`e da se ostvari toga{ koga }e ja pomineme glavnata "beqa", odnosno koga }e re~eme deka Republika Makedonija navistina se konsolidira i sega mo`eme da go usovr{uvame vooru`uvaweto, da ja namaluvame brojkata na vojnicite, a za smetka na toa da se intenzivira i podobri obukata.

            Pretstojnata sredba, kako {to vo Brisel se narekuva, 19+1 e mo{ne zna~ajna za Makedonija, za na{ata strategiska opredelba za ~lenstvo vo NATO. Vie tamu verojatno }e imate vakov ofanziven pristap vo razgovorite so ~lenkite na Sovetot na Alijansata deka na{eto ~lenstvo e od zaemen interes i na NATO i na na{ava dr`ava?

Na~elno zboruvaj}i, na{ata pozicija vo sekoj slu~aj }e bide pozicija na dr`ava {to so konsenzus e opredelena kon NATO, koja pravi realni ~ekori i koja prigovorite gi sfa}a opravdano samo od edno stanovi{te -dokolku se razbere taa procedura samo kako tehni~ka, a vo slu~ajov, Makedonija se sudri so realen `ivoten problem. Koga stanuva zbor za metodot na odnesuvaweto ili ~uvstvoto, }e nastojuvame toa da bide pozicija na razgovor na partneri. Nie kone~no sme partneri vo programata "Partnerstvo za mir", kako kvalifikacija za ~lenstvo na NATO. Vo taa nasoka }e gi izneseme site problemi, a }e nastojuvame Makedonija mnogu pove}e politi~ki da se valorizira, so celokupnata nejzina uloga vo prethodnite deset godini, no i denes. Vo Republika Makedonija treba da preovladee svesta kaj gra|anite deka na{ata zemja na NATO mu treba isto tolku kolku {to nam ni treba NATO zaradi bezbednosta na dr`vata. Na NATO, pak, Republika Makedonija mu treba zaradi bezbednosta na regionot.

            Javnosta vo ovie deset zemji-kandidati za ~lenstvo vo Alijansata, razbirlivo, svoeto vnimanie ovaa godina go naso~uva kon Samitot na Alijansata vo Praga, {to }e se odr`i naesen. Prethodno spored informaciite {to gi dobivame, }e se odr`i podgotvitelen sostanok na koj patem se o~ekuva i da se navesti eventualnata odluka za pokana na novi ~lenki. Na ova pra{awe be{e posvetena i v~era{nata konferencija na ministrite za nadvore{ni raboti ovde vo Skopje, a neodamna vo Antalija na ova pra{awe posebno vnimanie mu posvetija i ministrite za odbrana. Baraweto na zemjite-kandidati e NATO po{iroko da gi otvori vratite, ovojpat za priem vo Alijansata. [to o~ekuvavte Vie? Imavte razgovori so Xorx Robertson, a neodamna i so amerikanskiot ambasador vo NATO. Dali tie Vi pratija nekoi signali?

            Normalno e {to gi pratija signalite so {to i Republika Makedonija da izdr`i  vo procedurite za pribli`uvawe kon NATO. Nie treba ~esto i da manifestirame takva politika, odnosno da ne sozdavame zabluda deka  ñ "vrtime grb" na taa orientacija i deka se svrtuvame na nekoja druga strana. Treba da ni bide jasno deka nema druga strana kon koja Republika Makedonija mo`e da se svrti i edinstvenata dobra perspektiva e vlezot vo NATO i vo evropskite asocijacii. Fakt e deka dokolku Alijansata go prifati predizvikot da gi primi desette zemji naedna{, na toj na~in maksimalno }e pridnese za mnogu brzo smiruvawe na situacijata vo Jugoisto~na Evropa, bidej}i toj region se u{te e nositel na rizik.  Me|utoa, ako se prifati toj predizvik, so so cel za {to pobrzo smiruvawe na sostojbite, osobeno na Balkanot, cenata e golema za zemjite na NATO i }e treba golem vlog, ne samo vo bezbednosna smisla, tuku i vo razvojot na ekonomskite strukturi. Toj  vtor punkt - interesot na zapadnite NATO-zemji, istovremeno e i interes na bogati zemji. Pra{awe e dali }e dojde do spojuvawe na interesite na bogatite i na posiroma{nite preku edna politi~ka valorizacija na zna~eweto na bezbednosta i na natamo{noto nadminuvawe na krupni rizi~ni centri, barem vo Evropa. Jas sum skeptik po toa pra{awe. Mislam deka sepak i vo NATO postoi edna porestriktivna politika kon ovie pra{awa, a }e mora dolgo vreme da se razvivate za da bide ponatamu vlogot pomal od drugata strana. Pritoa politi~ki mo`e da preovladaat nekoi argumenti  samo vo odredeni podra~ja i zemji, so ogled na staroto kli{e na politikata vo globalni ramki, vo smisla na odr`uvawe i {irewe na bezbednosta za zapadna Evropa. Vo taa smisla, verojatno mnogu pove}e mo`e da ima respekt na politi~ki momenti ili valorizacija na politi~kite momenti koga stanuva zbor za isto~noevropskite zemji, otkolku za balkanskite zemji, posebno za Makedonija. Zatoa mislam deka {ansa za najbrz vlez ima Slovenija, iako strategiski ne e tolku va`na, no taa e komparativna i interoperativna za NATO i Evropskata unija, a mnogu va`ni }e bidat Litva, Latvija,Estonija i Slova~ka. Mislam deka Makedonija nema da bide pokaneta vo Praga za ~lenstvo vo NATO.Toa mene li~no nema da mi padne te{ko bidej}i klu~no e da ne se izgubi perspektivata kon NATO i kon evropskite asocijacii. Mnogu e va`no taa politika od na{a strana da bide jasna. Vtoro, mnogu e va`no da ja stabilizirame bezbednosnata situacija i da ja pottikneme ekonomijata, potoa koristej}i gi site programi i planovi i na NATO i na Evropskata unija, da gi unapreduvame i odbranbenite i bezbednosnite strukturi i prakti~no na toj na~in nie vleguvame vo NATO. 

Pretpostavuvam deka dodeka ne staneme ramnopravni ~lenovi na NATO, NATO-sojuzot i zemjite-poedine~no }e ja {titat Republika Makedonija od aspekt na nejziniot integritet, samostojnosta i }e ja pomagaat da se stabilizira i da se unapreduva.   Nedostiga samo ~lenot 5 od Va{ingtonskiot dogovor, vo smisla deka sekoja ~lenka na NATO, ako bide napadnata, se smeta deka site ~lenki na NATO se napadnati. Smetam deka napad vo taa smisla za Evropa e minato. Opasnosta za bezbednosta e vo oblik na vnatre{na destabilizacija, teroristi~ki i kriminalni agresii koi mo`e da formiraat duri i teroristi~ki i militarni parastrukturi i da ja zagrozuvaat Vladata. Vo taa nasoka, ne samo {to samite morame da mo`eme da se spravuvame, tuku veruvam deka }e imame poddr{ka i od drugite zemji. Spored toa, ako vo septemvri ili noemvri vo Praga ne bide pokaneta Makedonija da vleze vo formalno ~lenstvo na NATO, ne zna~i deka nie sme ja izgubile perspektivata kon NATO, tuku treba da ja osvojuvame taa perspektiva. Realno zboruvaj}i, Republika Makedonija, so site parametri {to postojat denes, osobeno so bezbednosnata situacija, navistina ne e tipi~na zemja koja bi li~ela na koja i da e druga zemja-~lenka na NATO.