25.03.2002
SOOP[TENIE
Vo
ramkite na posetata na delegacijata na SR Germanija na Republika Makedonija, na
25.03.2002 godina vo Ministerstvoto za odbrana, ministerot, prof.d-r Vlado
Popovski ima{e sredba i razgovori so sojuzniot minister za odbrana na SR
Germanija, g. Rudolf [arping.
Po
zavr{uvaweto na razgovorite dvajcata ministri gi dadoa slednive izjavi.
IZJAVA
NA MINISTEROT [ARPING
Za vreme na razgovorite so pretsedatelot na va{ata
zemja i Ministerot za odbrana, dojdovme do konstatacija deka e mo{ne va`no da se
pottiknuva politi~kata, op{testvenata i sorabotkata na bezbednosen plan. Nie ja
pozdravuvame nasokata koja ve}e be{e prezemena od strana na va{ata zemja vo
ramkite na Ramkovniot dogovor od Ohrid.
I
pokraj toa {to u~estvoto vo "Kilibarnite lisici" e pod na{e
rakovodstvo, {to e sepak golem tovar za na{ite vojnici,
nie sme spremni, sekako vo dogovor so na{iot Bundestag da ja prodol`ime
misijata do 26 juni. Vo moite pregovori so pretsedatelot
i so ministerot za odbrana be{e izrazena `elbata za prodol`uvawe na ovoj
mandat vo Republika Makedonija, no ova }e mora seu{te da se razgleduva, a
odlukata }e mora da ja doneseme kon sredinata na april. No, jasno e deka za
mirno razre{uvawe i uspe{no prodol`uvawe na ovoj proces treba da se sozdadat
uslovi vo samata zemja.
Vo
izminatiot period va{ata zemja prebrodi tri rizici, so {to zaslu`uva golem
respekt, kako kon politi~koto rakovodstvo taka i kon samiot narod. Prviot
predizvik so koj {to treba{e da se soo~i va{ata zemja be{e onoj vo 1999 godina
koga golem begalski bran dojde vo Makedonija. Toa e navistina golema zasluga na
ovaa zemja, bidej}i be{e prifaten begalski bran koj{to so~inuva 15% od
celokupnoto naselenie na zemjata. I ne samo {to bea prifateni begalcite, tuku
paralelno se rabote{e i na nivno vra}awe vo svoite domovi. Vtorata golema
zasluga na ovaa zemja se sostoi vo toa {to spre~i da dojde do gra|anska vojna
me|u Albancite {to `iveat vo ovaa zemja i Makedoncite. Ova poka`uva deka zemjata
raspolaga so sila sama da si go trasira patot, a pritoa da bide potpomognata od
me|unarodnata zaednica. Me|utoa ne treba da zaboravime deka 2001 godina ja vrati
nazad ovaa zemja na ekonomski plan. Na site ekstremisti~ki organizacii koi
sakaat so sila da gi re{avaat problemite, treba da im stane jasno deka
Me|unarodnata zaednica i Evropa ne poddr`uvaat vakvi
perspektivi i deka sakame na miroqubiv na~in da gi re{ime problemite.
Deneska
imavme sredba so ministerot za odbrana na SR Germanija. U{te edna{ konstatiravme
deka stanuva zbor za sorabotka me|u dve prijatelski zemji koi imaat kontinuirana
i komleksna sorabotka, osobeno na planot na obukata i na planot na opremuvaweto
na Armijata na Republika Makedonija i odlu~ivme deka vo taa nasoka }e prodol`ime
i ponatamu. Razmenivme mislewa za
bezbednosnata situacija vo Republika Makedonija i nejzinite perspektivi vo ovaa
2002 godina i konstatiravme deka mirnoto razre{uvawe i konsolidirawe na `ivotot
vo Republika Makedonija ima golemi {ansi. Me|utoa,
postojat seu{te faktori koi toj mir go pravat krevok i deka na toj plan
klu~no za stabiliziraweto na mirot e bezbednosta na granicite i vra}aweto na
bezbednosnite sili vo kriznite reoni.
Vo taa
smisla mnogu va`no e obnovuvaweto na `ivotot, obnovuvaweto na doverbata vo tie
reoni i primenuvawe na proceduri i praktiki na dijalog i natamo{no steknuvawe na
doverba me|u gra|anite vo kriznite reoni. Vo taa nasoka konstatiravme deka
mandatot na "Kilibarnite lisici" e mandat so mnogu dobri rezultati. Od
na{a strana istaknavme deka toj mandat }e bide potreben vo tekot na celata ovaa
godina i deka po pra{aweto za vodstvoto na ovoj mandat, za Republika Makedonija
se va`ni dva momenti: prvo, toj mandat da prodol`i da se odviva kvalitetno kako
i dosega, i vtoro, Republika Makedonija ima fundamentalen interes, koj e interes
i na site drugi zemji vo ovoj region, Evroatlanskite strukturi i evropskata
zaednica da imaat zaedni~ka politika kon Balkanot i regionot.
Vo taa
smisla samata odluka, su{tinski zemeno, treba da ja donesat samite tie subjekti.
Toa zna~i deka Republika Makedonija, samata, po taa linija nema da licitira
dali saka so NATO ili so Evropskata unija. Nie sakame toj mandat da bide
uspe{en i vo tekot na ovaa godina. Odlukata za mandatot i za na~inot na
odvivaweto }e se donese me|u NATO i
Evropskata zaednica, a nie }e ja napravime samo tehni~kata instrumentalizacija
po odnos na taa odluka, vo smisla na pokana na odnosnata misija. U{te edna{
izrazuvam blagodarnost na gospodinot [arping za ponudenata pomo{ vo
obukata i opremata koja }e sledi vo tekot na ovaa godina.
Ako imate zabele{ki ili predlozi vo vrska so ovoj sajt, ispratete poraka na
webmaster.
© 1998-2001 Ministry of Defence of the Republic of Macedonia,
all rights reserved.