Po~ituvan gospodin generalen Sekretar,

Ekselencii, dami i gospoda

1. Imaj}i ja ~esta da govoram pred Vas, vedna{ sakam da ja potvrdam jasnata i cvrsta re{enost na Republika Makedonija uporno da ~ekori kon polnopravno ~lenstvo vo NATO i vo evropskite strukturi. Taa cel i toj streme` za Republika Makedonija se bez alternativa. Soznineto i stavot za toa se masovno i dlaboko interiorizirani kaj gra|anite na Republika Makedonija i nedvosmisleno izneseni i povtoruvani od strana na politi~kite i dr`avnite subjekti vo kontinuitet od osamostojuvaweto do denes.

Vo takvata pozicija na Republika Makedonija ne treba da se ima somnenie bidej}i e sosema jasno deka von nea nema mo`nost za postoewe, a u{te pomalku, za razvoj na Republikata. Sledstveno na toa, upornoto ~ekorewe i za~lenuvawe vo NATO i evropskite strukturi vo Republika Makedonija se razbira kako uslov za mir, za socijalna i ekonomska stabilizacija, za garancija na ~ovekovite i malcinskite prava, za pravna sigurnost i za demokratija preku jaknewe na pravniot karakter na dr`avata i preku razvojot na pazarani i liberalno-demokratski institucii.

2. Realnosta nasporoti taa perspektiva e realnost vo koja }e dominira korupcijata, organiziraniot kriminal, terorizmot, siroma{tijata i nesigurnosta za `ivotot, imotot i ~esta na gra|anite. Obidite Republika Makedonija da se stavi pod kontrola na centralite na tie sovremeni zla na na{eto vreme e te{kiot problem i glavnoto premre`ije koi stojat pred gra|anite i pred politi~koto liderstvo na Republika Makedonija. Vladata na Republika Makedonija e pred problem da gi za~uva svojot avtoritet, javnata doverba i stabilnost vo site delovi na dr`avata.

So ogled na karakterot na tie problemi (so ogled na nivnite generatori, na nivnite, kako vnatre{ni, taka i regionalni i internacionalni parametri i so ogled na konsekvenciite za regionalniot i evropskiot sistem) nivnoto eliminirawe nu`no }e bide cel i odogovornost na Republika Makedonija, no i na me|unarodnata zaednica. Vo taa smisla podgotveni sme da gi gradime na{ite sposobnosti protiv odnosnite zla, da rabotime uporno i zaedno so NATO i so zemjite ~lenki na NATO i na PzM, kako i so site vladi vo regionot na zaedni~ki programi i inicijativi i vo taa nasoka.

Vo taa smisla stanuva posebno zna~ajno pra{aweto za postoewe na zaedni~ka politika na Evroatlantsikite strukturi i na Evropskata zaednica kon Balkanot i kon Republika Makedonija. So toa }e bidat onevozmo`eni posebni tolkuvawa na taa politika od strana na balkanskite centri i subjekti, so {to }e bide onevozmo`eno da se odr`uvaat tenziite i da se instrumentalizira energijata za politi~ki celi koi su{tinski se sprotivni na me|unarodniot praven i politi~ki poredok. Zaedni~kite interesi i zaedni~kata politika na me|unarodnata zaednica za Balkanot }e bide faktor protiv zamena na tezite kriminalniot interes i kriminalnata aktivnost da fingiraat kako legitimni politi~ki i pravni interesi i aktivnosti.

3. Bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija denes se odlikuva so krevok mir i so proces vo vistinski pravec: vo implementacijata na Ohridskiot dogovor.

Krevkiot mir i mo`nosta za retrogradnost na procesite se pod pritisok na simuliran i neiz`ivean ekstremizam; pod pritisok na aplicirani strukturi na organiziran kriminal i korupcija; pod pritisok na indicirani teroristi~ki transferzali i jadra; pod pritisok na ne~uvanost i anarhi~nost na celata zapadna granica kon Republika Makedonija so problemati~ni i netransparentni centri i kampovi; pod pritisok na poprili~en kosovski militanten kapacitet koj nema druga profesija osven vodewe borba i `iveewe od fondovi i kriminalni pari i pod pritisok na postoewe ogromno ilegalno koli~estvo oru`je. Krevkiot mir vo Republika Makedonija, aktuelno, vo ovaa 2002 godina, }e bide pod pritisok na 2000 dezanga`irani i izve{teni ve}e biv{i pripadnici na KZK (na OVK) koi se otpu{teni od KZK vo prethodnite meseci i koi ponatamu (}e) se otpu{aat (nekade vo maj mesec); pod pritisok na neposlu{ni i odmetnati komandanti na ONA – ANA, na lokalni {efovi i klanovski bosovi, kako i na korumpirani subjekti i nedovolno kontrolirani i disciplinirani segmenti na oddelni sili na Republika Makedonija. Me|utoa krevkiot mir vo Republika Makedonija jakne kako rezlutat na implementacijata na Ohridskiot dogovor, na ekonomskata potkrepa od me|unarodnata zaednica i na jasnite poraki deka nema da bidat tolerirani kampawa ili aktivnosti protiv integritetot na granicite i suverenitetot na dr`avata.

4. Pou~eni od iskustvoto i preocenuvaj}i gi nadvore{nite i vnatre{nite rizici za odbranata i bezbednosta, za koi vo kusi elementi indiciravme vo prethodnite to~ki, vo Republika Makedonija se prezemaa {iroki reformski aktivnosti vo pravniot, politi~kiot i ekonomskiot sistem. Ogromniot broj novi zakoni i institucii, komparativno kompatibilni i standardni, se dokaz za toa.

Na planot na odbranata i bezbednosta pri kraj e izgotuvaweto na nova odbranbena strategija koja gi valorizira novite rizici povrzani so terorizmot, proliferacijata, organiziraniot kriminal i ekstremizmot, pokraj eventualnata mo`nost od klasi~no zagrozuvawe. Na tie osnovi izgotven e plan za reformi na vooru`enite sili i strukturata na odbranbenite sposobnosti na dr`avata koj plan intenzivno se realizira. Glavnata odlika na konceptot i na procesot vo taa smisla e da se sozdade sila sposobna da ja brani zemjata od site mo`ni zakani i da se podgotvi za mo`no idno ~lenstvo vo nato i za odgovornostite koi }e proizlezat od toa.

Vo taa smisla, napu{ten e korpusniot i usvoen e brigadniot model na formaciskata struktura so respektivna mo} na tie borbeni grupi; se sozdavaat sili za brza intervencija od silite za brza reakcija i za specijalni operacii zaradi spravuvawe so novite oblici na mo`no zagrozuvawe.

Odnosnata odbranbena sila be{e planirana na {esnaeset iljadi pripadnici (50% profesionalen i 50% regruten kontingent). Respektiraj}i gi zabele{kite na gen.sek. na NATO lord Robertson i modalnoto insistirawe za pomali sili, finansiski porealni, no poefikasni (poobu~eni i poopremeni) Pretsedatelot na Republika Makedonija i Ministerstvoto za odbrana formacijata na Armijata na Republika Makedonija ja definiraa na dvanaeset iljadi pripadnici na aktivniot sostav (60% prefesionalci i 40% regruti). Takvata odbranabena sila Republika Makedonija mo`e da si ja dozvoli bidej}i taa finansiski e podnosliva. Se razbira deka Republika Makedonija i ponatamu }e raboti uporno i vo sorabotka so NATO pri {to }e gradi odnos na transparentnost i interoperativnost vo razvojot na svoite odbranbeni sposobnosti. Na toj plan, otvoreni sme za site kriti~ki analizi i sugestii od strana na NATO i na zemjite ~lenki na Alijansata. Podgotveni sme za sorabotka i za gradewe na doverba. Pri toa, potrebna ni e realnost i vramnote`enost vo kritikata i razbirawe deka za~uvuvaweto na nepovredlivosta na granicite i na suverenitetot na dr`avata, vo uslovi na nivno zagrozuvawe, ni zna~at prioritet. Se razbira deka, pod tie pretpostavki, su{tinski prioriteti ni se: demokratijata, vladeewe na zakonot, pazarnoto stopanstvo i komaptibilnosta na strukturite i na sistemot na Republika Makedonija so tie na zemjite na Evropskite demokratii.

5. Vo sklad so ka`anoto imam ~etiri poraki {to sakam da Vi gi soop{tam a se odnesuvaat na na{ite reformi vo odbranata:

Site idni nabavki }e bidat povrzani direktno so postignuvaweto i implementacijata na partnerskite celi.

6. Natamo{nite napori na planot na odbranata }e bidat koncentrirani:

-         na obukata;

-         na pove}egodi{noto planirawe, programirawe i buxetirawe;

-         na profesionalizacijata na armijata (60%:40%);

-         na razvojot na modelot na rezervniot sistem i mobilizacijata;

-         na prezemawe na ~uvaweto na granicata od strana na policijata;

-         na vospostavuvaweto na organizacijata i procedurite za upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija;

-         na koordinacijata vo procesot na vospostavuvaweto na novite vrdenosti.

7. Republika Makedonija e aktivna vo regionalnata odbranbena i bezbednosna sorabotka. Makedonija be{e edna od inicijatorite za vospostavuvawe na Multinacionalnite mirovni sili za Jugoisto~na Evropa. Republika Makedonija deklarira{e sili za u~estvo vo NATO/PzM ve`bi i operacii predvodeni od NATO. Na{iot zakon za odbrana go ovozmo`uva toa i nie sme zainteresirani da bideme vklu~eni vo tie ulogi na NATO. Republika Makedonija e partner na programata i centarot na NATO za koordinacija i sorabotka i ja podr`uva idejata za formirawe na takov centar i vo R.Albanija so podgotvenost  da sorabotuva so nea, no i so site drugi sosedi vo vrska so bezbednosta na granicite, ponuduvaj}i se kako doma}in na edna eventualna idna Konferencija po toa pra{awe.

Republika Makedonija pru`a respektivna pomo{ na NATO vo negovata slo`ena misija na Balkanot (Kosovo i Makedonija) i e podgotvena na idna sestrana sorabotka.

Vo tekot na 2001 godina Republika Makedonija u~estvuva{e vo 119 PzM aktivnosti, vo 195 nastani na bilateralen plan i 65 nastani na multilateralen plan. So IPP (Individualnata programa za partnerstvo) za periodot 2002-2003 se planira u~estvo vo 132 aktivnosti i vo 268 nastani so {to }e bide opfaten zan~itelen broj na lica od Armijata na Republika Makedonija i od Ministerstvoto za odbrana.

Respektiven e brojot na u~esnicite vo kursiraweto, obukata, edukacijata i ve`bite od oblasta na odbranta koi vlegle vo procesot na interiorizacija na novite vrednosti i postapki i koi se nositeli na sposobnosti i na afinitet kon NATO principite i standardite. Tie i u{te golem broj drugi vo narednite godini }e bidat “`ivoto telo” na povrzuvawe na Republika Makedonija so nato zemjite i so drugite evropski demokratii.

8. Na krajot sakam da informiram deka Vladata na Republika Makedonija donese odluka za vospostavuvawe na Nacionalniot bezbednosen avtoritet spored NATO standardite. Vladata na Republika Makedonija isto taka vo fevruari 2002 godina donese zaklu~oci i formira tela za vospostauvawe na centarot za krizen menaxment, za pove}egodi{no planirawe na buxetot na odbranata, za grani~noto obrzbeduvawe, za koordinacijata na PzM sorabotkata kako i za podgotvuvawe re{enija za interpelacija na ~lenot 5. od Va{ingtonskiot dogovor vo pravniot sistem na Republikata.

Sosem na krajot: u{te edna{ ja istaknuvam na{ata cvrsta re{enost za ~lenstvo vo NATO. Eventualnata takva pokana na idniot Samit vo Praga bi bila silen znak i faktor kon stabilizacijata na mirot ne samo vo Republika Makedonija tuku i vo regionot.

Blagodaram.

Ako imate zabele{ki ili predlozi vo vrska so ovoj sajt, ispratete poraka na webmaster.
© 1998,1999,2000,2001 Ministry of Defence of the Republic of Macedonia, all rights reserved.