"NATO - SLEDNITE 50 GODINI

sorabotka za bezbednosta i stabilnosta vo jugoisto~na Evropa"

                        Mojata zemja, Republika Makedonija, desetina godini va`e{e za primerna demokratija vo koja uspe{no te~e{e multietni~kiot `ivot. No be{e jasno deka isforsiranite voeni konflikti koi go o`iveaja etnopoliti~kiot ekstremizam i koi dadoa polet na organiziraniot kriminal i na korupcijata }e ja zafatat i  Makedonija.

                        Tie sostojbi minatata godina se preleaja vo Republika Makedonija, naru{uvaj}i go trendot na uspe{niot razvoj na multietni~kiot `ivot i na demokratskite institucii. Matricata na voenite kampawi vo Republika Makedonija gi vklu~i interesite na krupniot kriminal, (posebno na kriminalot so droga, oru`je i so belo robje) i interesite na korumpiranite politi~ki krugovi. Vo poznatite balkanski priliki i so ogled na ulogata na Kosovo, R. Makedonija se najde pred opasnost da bide opfatena so masovna gra|anska vojna i so ekstenzija na etni~ka vojna.

                        No toa sepak ne se slu~i. Dr`avata ne vleze vo ma|epsanata spirala na nasilstva. Faktorite koi povlijaeja na toa bea:

            (1) stavot na ogromniot broj gra|ani, nezavisno od etni~kata pripadnost, kako stav protiv vojnata, a za prodol`uvawe na zaedni~kiot `ivot.

            (2) prepoznavaweto na kriminalnite i korupciskite interesi na privrzanicite na vojnata na taa osnova podgotvenosta na gra|anite i na aktivnite politi~ki sili da gi relativiziraat radikalnite etno-politi~ki frazi i niv da gi zamenat so reformi za opravdanite i standardni kulturni, jazi~ki, obrazovni i lokalni prava.

            (3) ulogata na me|unarodnata zaednica, posebno na SAD i EU, koi po~ituvaj}i go pozitivniot kapital vo odnosot me|u gra|anite i zaednicite i ocenuvaj}i deka mo`e da se obnovat multietni~kiot `ivot i zaedni~kite institucii – izvr{i pritisok kon redukcija na voenite konflikti i kon nivna prenasoka vo miroven proces i vo reformi na ustavniot i pravniot sistem so koi realno bi se absorbirala negativnata energija.

            (4) sorabotkata i sposobnosta od strana na najgolemiot broj politi~ki subjekti vo dr`avata da go prifatat toj kurs na realni promeni.

            Ohridskiot ramkoven dogovor e modelot koj ima{e i ima kapacitet da gi trasira nacionalnite perspektivi na na{ata zemja. Negovite postulati se:

            - ne se prifa}a nasilstvo za politi~ki pra{awa;

            - nema teritorijalni re{enija za etni~ki pra{awa;

            - mora da se za~uva multietni~kiot `ivot;

            - multietni~kiot karakter na zaedicata mora da se izrazi vo javnata sfera, a posebno vo administracijata, policijata itn., po~ituvaj}i gi principite na stru~nost i na integritet na slu`bite;

            - se garantira teritorijalniot integritet, suverenitet i unitarnosta na Republika Makedonija itn.

            Tie odliki na Ohridskiot dogovor, nosime ~uvstvo, imaat po{iroko paradigmati~no  zna~ewe za sli~ni situacii pokraj zna~eweto {to go imaat za Republika Makedonija.

            Faktori koi mo`at da ja popre~at civilizaciskata perspektiva na mojata zemja, nasproti duhot na Ohridskiot ramkoven dogovor:

            (1) prodol`uvaweto na prelevaweto na paramilitarni, kriminalizirani i ekstremni vooru`eni grupi od Kosovo koi insistiraat na prodol`uvawe na voeni konflikti;

            (2) oddr`uvawe i finansirawe na neregularni militarni kapaciteti i na masovno poseduvawe na borbeno oru`je vo regionot;

            (3) oddr`uvawe na arbitrernost na vlasta i na pravna neregularnost i nestandardnost vo politi~kite procesi, posebno vo izborite so {to se deformira slobodnata i vistinska volja na gra|anite i se zamenuva so interesite i mo}ta na ottu|enite i samosvojni centri.

            (4) eventualen iden nedostatok na zaedni~ka politika, na volja i na pomo{ od starana na me|unarodnata zaednica vo re{avaweto na istaknatite problemi, no i na ekonomskite, organizaciskite i drugi te{kotii so koi se sre}ava i mojata zemja kako i pove}eto zemji na Balkanot.

            Prvite tri faktori se prisutni i dejstvuva~ki.

            Sepak, nosime nade` deka so zdru`eni napori pozitivniot trend }e prodol`i i }e se stabilizira modelot od Ohridskiot ramkoven dogovor, bez ogled na negativnite faktori, bidej}i veruvame deka toa e interes na site zemji vo regionot i na samata me|unarodna zaednica. Vo taa smisla, o~ekuvame celosna poddr{ka i razbirawe i od prijatelska Republika Grcija.

Blagodaram.